Waldorfske novice - Jesen 2011

O E M a r i b o r
Viktorija Kovačič
Gradnja peči 2. del
Skupen projekt 4.razreda WŠ
Maribor in Waldorfskega vrtca
Studenček
Sobotno jutro je in v soncu se koplje vse, mi pa ... V
samokolnici se že meša blatna zmes. Otroci s pomočjo
mojstra Bena in drugih očetov mešajo gosto in kompaktno
zmes ilovice, vode in drobno narezane slame.
Ko je gostota primerna, pričnemo z rokami oblikovati
debele kepe, ki jih nato polagamo na zidano osnovo.
Mojster je vložil stiroporno polnilo na mestu, kjer bo
kasneje odprtina za kurjenje. Delo z blatom je še posebno
sproščujoče. Zaradi toplega in sončnega vremena
nas ne moti ne škropljenje ne polivanje z vodo.
Kmalu otroci ugotovijo, kako prijetno je mazanje
z ilovnato zmesjo. Naš vrt se je spremenil v pravcato
zdravilišče za terapije z glinenimi maskami, za telo in
obraz. Glinena skulptura naše pečke pa raste in raste
... Pridne roke gladijo in dograjujejo in izravnavajo in
spet gladijo. Vstaviti je bilo potrebno cev za dimnik, v
sredi peči pa je bil nasut pesek, da smo lahko oblikovali
polkrožno in votlo obliko. Kasneje, ko bo glinena peč
suha, bomo vse te pripomočke lahko odstranili.
Kljub slastni malici, pijači in sadju nas je okrog poldneva
začela premagovati rahla utrujenost. Ker je bila
sobota, smo bili na vrtu le šolski otroci in nekateri starši.
Končno je prispela ga. Žunič. Otroci so jo že težko
pričakovali in ugibali, kaj doma piše v njihova spričevala?
Ko je ga. Žunič prispela, je zagrabila za delo in
tudi otroci so dobili nov zagon. Ob koncu se je pridružil
še mojster Branko in skupaj z očeti ter Benom pričel
postavljati majhno nadstrešnico za peč, kajti na takšno
peč ne sme deževati ali snežiti. Mame so začele prihajati
in otroci so se poslovili ter odšli na zasluženo kosilo.
Ker Branko ni naredil strehe do konca, je peč skrbno
pokril s polivinilom, da je bila zaščitena pred morebitnimi
padavinami.
Ja, sedaj je september. Glinena pečka ponosno stoji
sredi našega vrta. Streha je končana, peč je čez poletje
doživela še nekaj lepotnih popravkov mojstra Bena.
Kajti glina namreč razpoka, ko se suši, in dobro je, da
to sproti popravljamo. Sedaj je pečka dobila tudi železna
vratca, ki jim po domače rečemo veha.
Peč v družbi otrok našega vrtca čaka na svoje stvaritelje,
na otroke 4. razreda, ki to več niso. Postali so 5.
razred in prvič bodo zakurili v svoji peči na 'prazniku
zahvale'naslednji teden. Poskusili bomo peči kostanje,
kruhke ali pico. Joj, komaj že čakamo!
Posebna zahvala gre gospodu Bojanu Belni, ki nam je
prijazno podaril večino potrebnega materiala. Za glino
in dragocene nasvete se zahvaljujemo pečarstvu Žuman.
Za dodaten gradbeni material se zahvaljujemo
gospodu Alenu Bastiču. Za zasnovo in vodenje projekta
se zahvaljujemo Benu Mastenu, Izakovemu očetu.
Zahvala tudi Adrianinemu očetu, Ališkinemu, Mihaelinemu,
Julijinemu in vse drugim staršem, ki so z vsem
srcem in delom podprli ta projekt.
22 Waldorfske novice, jesen 2011