Waldorfske novice - Zima 2013

More documents

Recommendations

Info

V z g o j a o t r o k a verjela, da je majhne otroke potrebno izpostaviti 'resničnemu svetu', kot so omenjali drugi starši. Bali so se, da bi s tem, ko otrok ne bi soočali z resničnim svetom, nekako ustvarili naivne, nesposobne, in kar je najhuje, netekmovalne ljudi. Te ideje so bile meni tuje. Želela sem, da so moji otroci naivni in me vzgajanje tekmovalnosti ni zanimalo. Nisem pa vedela, da je moj pogled na vzgojo otroka tako skladen z waldorfsko filozofijo. Moji otroci bi bili tudi v javni šoli dobro, toda waldorfska šola je neprecenljivo darilo in vesela sem, da sem ga odvila. Waldorfska tradicija uči otroke o človečnosti. Kako biti preprosto dobri ljudje. Na Liamov rojstni dan in njegov zadnji dan šole (preselili se bomo v Kalifornijo) mu je njegova učiteljica napisala čudovito pesmico. Prižgala je svečko na njegovi tortici (ki jo je spekla moja mama) in rekla Liamu, naj s svojo željo počaka. Pogledala je po razredu in prosila otroke, da vsak pove, kaj želi Liamu. Ne da bi oklevali (to so 7 do 8- letniki) so, drug za drugim, ti zdravi otroci, ki so izgledali svojim letom primerno, pogledali Liama direktno v oči in z njim delili svoje lepe želje. 'Želim ti, da bi ti bila nova šola všeč in da boš imel prijatelje v San Franciscu', 'Želim ti vse najboljše in upam, da boš imel rad San Francisco, tako te bom pogrešal.' Trenutek, kot je ta, mi da občutek, da sem se za moje otroke absolutno prav odločila. Ne, ne učijo se na tradicionalen način, toda rastejo v sočutne, neverjetno uravnotežene, dobre, in kar je najpoimembneje, srečne ljudi. In to je tisto, kar želim mojim fantom in pika! prevod: Marina Nuvak Knitting Is More Important Than Homework Two years ago on the front page of the New York Times Sunday Business section, an article ran entitled, ‘A Silicon Valley School That Doesn’t Compute’ about the Waldorf School in Silicon Valley. I had already made the decision to enter my oldest son in a Waldorf school before the article came out, but I pathetically admit that this piece in the New York Times validated my intuition regarding a Waldorf education. Years ago when I was looking at preschools, I checked out a Waldorf School. At the time, despite my hippie pre-disposition, the environment seemed too ‘out there.’ However, I trusted my intuition enough to send my kids to another somewhat alternative, small, liberal pre-school focusing on socialization, not academics. The kids were happy, as were we. My kids were little Huck Finns and I was comfortable as their pied piper as they explored their world, not competed in it. But when it came time for elementary school, going Waldorfske ‘alternative’ seemed novice zima a little 2013 too ‘alternative.’. 6 Umetnost spreminjanja Vizija in strategija David L. Brierley V nedavnem intervjuju za hrvaški nacionalni časopis Jutarnji list me je novinarka vprašala, kaj bi predlagal, da se v hrvaškem šolskem sistemu spremeni. Vprašanje je bilo postavljeno, ko je Zagreb obiskal Pasi Sahlberg, znan po knjigi Finske lekcije: kaj se lahko svet nauči iz sprememb šolstva na Finskem? Na Finsko so od povsod prihajali opazovalci, da vidijo, zakaj so Finci v mnogih pogledih izobraževanja tako uspešni, tako na državnih kot na waldorfskih šolah. Večina jih išče rešitve v razredu, v učnem načrtu ali v metodah. Manj pozornosti je namenjene temu, kako na učenje in razvoj vpliva kakovost otroštva na sploh. Nerazumljivo je za mnoge tudi to, da ima Finska med državami OECD najvišjo starost za vstop v šolo in najdaljše poletne počitnice! V drugih državah je navzoč stalen pritisk, da bi se starost za obvezni vstop v šolo še znižala in narašča trend uvajanja tako imenovanega 'učnega načrta za otroke v plenicah' v vrtcih. Na Finskem je zelo malo govora o predšolski vzgoji, pri šestih letih je na voljo mala šola, ki je izbirna in ki se jo večina družin odloči izkoristiti, pred tem pa imajo otroci različne oblike dnevnega varstva ali pa so doma. Če želimo torej pobliže pogledati finski model, moramo pogledati, kako vidi družba otroštvo samo. Pomembne so prioritete. Kaj so v resnici temelji dobrega otroštva, ki so potrebni za otrokovo rast? V času, ko hočejo politiki in mnogi starši videti takojšnje rezultate, imajo Finci s svojim melanholičnim narodnim duhom vizijo za prihodnost, ki temelji na dolgoročnih raziskavah in evalvacijah. To delo opravljajo tisti, ki to najbolje znajo: učitelji in psihologi. Zato Desetletje za otroštvo 2012-2022 ni nepremišljen ukrep, temveč dobro premišljena strategija, ki jo bodo vpeljali in ovrednotili. Lea Pulkkinen, častna profesorica psihologije na univerzi v Jyvaskyali, se je lotila največje longitudinalne študije v šolstvu, tako da je sledila skupini posameznikov od njihovega osmega leta, do srednjih let, ki je pokazala, kako pomembna je kakovost otroštva doma, v šoli in v družbi na sploh. Izsledki so dali osnovo viziji, kako bi lahko stvari izboljšali in kako bi lahko za naslednjo generacijo implementirali strategijo za izboljšave v šolstvu ter v življenju na sploh. Cilji dobrega otroštva predstavljajo konsenz mnenj, ker izhajajo iz osnovnega načrta otroštva, kjer je v središču otrok in kjer ni prostora za politično mnenje in tržne dejavnike. Našim otrokom in otrokom na splošno želimo najbolje. Primeri iz poskusne hiše, ki je bila zgrajena (ne vsiljena) so na primer: ustvarjalna igra, izražanje skozi ples, glasbo,
V z g o j a o t r o k a dramo, itd., priporočilo, da družinski člani vsak dan skupaj obedujejo, in tako dalje. Te raziskave so pokazale, da na Finskem zelo nizek odstotek najstnikov večkrat v tednu obeduje skupaj s starši. (To bo verjetno pomenilo, da bosta morala biti zaključka pouka in službe bolj usklajena.) Istočasno pa so izvedli ponovno ocenitev trenutnega anglo-saksonskega modela, ki priporoča standardizirano testiranje kot najbolj zanesljivo merilo uspeha učencev, učiteljev in šole, kakor tudi standardiziranje učnega načrta, ki naj bi zadovoljil tak način dela. Pulkkinenovo citirajo, da je rekla, 'na Finskem poskušamo zagovarjati našo filozofijo vzgoje in se upreti pritiskom za standardizacijo in odgovornost, ki temelji na testih'. Ko se uvede zgoraj opisane korake, se postavi novo vprašanje, ki se tiče avtonomije izobraževalnih ustanov. Na Finskem družba zaupa učiteljem, njihova beseda je spoštovana in imajo zato visok položaj v družbi. Vedno so zagovarjali mnenje, da je naša skupna prihodnost odvisna od naših učiteljev. Zato tu nikakor ni enostavno priti na pedagoško univerzo. Avtonomija učitelja je cenjena. Če naj bi te vrednote, ne le uvedli, ampak naj bi tudi začele učinkovati v naslednjih desetih letih po letu 2022, mora obstajati soglasje med starši in učitelji na vsaki šoli. Da bi naredili spremembe, ki jih v družbi vsi želimo, moramo začeti z našimi otroki. V tesnem sodelovanju med starši in učitelji jim moramo dati najboljšo osnovo, da bodo pridobili sposobnosti in zaupanje v prihodnost. To je za nas izziv, vendar so opazili, da naj bi se na waldorfskih šolah lažje odločili za takšne korake, saj so se tu starši zavestno, na temelju vrednot, odločili, da svojega otroka dajo v varstvo alternativne šole. prevod: XYZ The Art of Change: Vision and Strategy In a recent interview in the Croatian national newspaper ‘Jutarnji List’ the journalist asked what my recommendations would be in order to make changes in the Croatian school system. The question was posed on the background on a recent visit to Zagreb by the Pasi Sahlberg, known for his book ‘Finnish lessons: What can the world learn from educational change in Finland?’ Observers from near and far have visited Finland to see why the Finns are so successful in many aspects of education, both when it comes to state and Waldorf education. Most of them look for clues in the classroom, in the curriculum or the methods employed. Less attention has been placed on how the quality of childhood in general has its effect on learning and development. Puzzling for many is the fact the Finland has the highest school starting age in the OECD countries and the longest summer holidays! In other countries there is constant press on lowering the age level of compulsory education and there is a growing trend to introduce a so-called ‘nappy curriculum’ in kindergartens. In Finland there is little talk of pre-school education, at six there is an optional pre-primary school year which most families make use of, before that children have various kinds of day care or are at home. David L. Brierely Vzgoja umetnosti življenja Prožnost in kreativnost v sodobnem izobraževanju 2. del Še ena pomembna sprememba iz tistega obdobja se nanaša na to, kako danes vidimo naše delo, bodisi v šoli ali poklicu. Vprašanje motivacije je bistven element teme, ki jo obravnavamo. Delo vključuje spreminjanje sveta. Od pojava moderne se je naš pogled na delo zrcalil v dveh vrednostnih sistemih - protestantski in bohemski delovni etiki. Prva temelji na ideji trdega dela kot poglavitni dolžnosti. Naše poslanstvo na zemlji je služiti drugim. To naredimo tako, da smo ustvarjalni, da tako čutimo, da kot ljudje ustrezamo družbi. Nemški sociolog Max Weber je menil, da ta oblika delovne etika odgovarja kapitalizmu. Bohemska etika pa je po drugi strani bolj hedonistična. Njeno vrednoto najdemo v užitku in sreči. Temelji na izkušanju in vrednotenju tistega, kar nam ponuja življenje. Ima svojo lastno obliko estetskega reda, ki daje bolj osebnostni kot konformistični pogled na delo in življenje na splošno. Slavni ameriški sociolog Richard Sennett trdi, da se bližamo 'koncu dela'. Verjame, da skupek napredne tehnologije in globalizacije prinaša večini ljudi konec smiselnega dela, kar bo na koncu vodilo v korozijo dostojanstva in zlom družbe. Znano je, da vse večje število mladih svojega dela ne izbere le iz finančnih razlogov. Hočejo 'se mu predati', kar delodajalci vidijo kot zaželeno kvaliteto. To je zanimiv razplet. Upadanje delovne etike v Evropi v primerjavi z Združenimi državami in daljnim vzhodom se ujema z upadanjem verskih vrednot. Nedavna raziskava tudi kaže, da skladno s tem poteka tudi upadanje moralnih vrednot v šolah. Pred dvema stoletjema, ko je družba dobrega državljana enačila z delovnim človekom, se je pojavil poseben tip delavca – človek, ki orje zemljo, ali je neodvisen obrtnik. Z napredkom industrijskega kapitalizma pa je imel delavec vse manj nadzora nad svojim delom. To Waldorfske novice, zima 2013 7
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: V z g o j a o t r o k a Mara Menach
Page 8 and 9: je bilo v popolnem nasprotju s čas
Page 10 and 11: moral obsežen pogled na učenje pr
Page 12 and 13: podcenjevati učinek tega na učite
Page 14 and 15: U t r i n k i Gregor Bajt Šola v n
Page 16 and 17: U t r i n k i Manca Košir Napad sv
Page 18 and 19: Ves oktober in november so se na š
Page 20 and 21: O E M a r i b o r Iča Marušič Bo
Page 22 and 23: O E M a r i b o r O E S a v i n j a
Page 24: O E G o r e n j s k a Simona Pajk U

Waldorfske novice - Zima 2013

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?