220 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI TIHO BRANJE Učenci si poiščejo miren kotiček v razredu. V svojem tempu preberejo odlomek dramskega besedila. Vstopijo v dialog z literarnim besedilom, v razredu vlada bralni mir. RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Razložijo jih sošolci ali učitelj. Uporabijo jih v novih povedih. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Kam so namenjeni osel, pes, mačka in petelin? Kako se imenuje mesto? Kako si razlagaš pomen imena Bremen? Zakaj tistega dne živali niso prispele v Bremen? Kako so se živali dogovorile, da bodo prenočile v gozdu? Kaj je zagledal petelin? Zakaj so se odločile, da gredo do hiše, kjer je svetila luč? Kdo je bil v hiši? O čem so se roparji pogovarjali? K čemu so se pripravljali? Kaj je zagledal osel, ki je pogledal v hišo? Kako so živali vdrle v hišo? Zakaj so roparji zbežali? GLASNO BRANJE Učenci glasno preberejo besedilo po vlogah. Pri tem pazijo, da z glasom čim bolj sooblikujejo literarno stvarnost. ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učitelj vpraša, ali se zdi učencem predstavitev besedila kakorkoli drugačna. Vpraša jih, kaj je dramatizacija. Ob tem vprašanju na grafoskopski foliji pokaže del proznega in del dramskega besedila (Mali vseved). Pogovorijo se o razliki. V zvezek si izpišejo definicijo dramskega besedila, ki jo najdejo v berilu. Učitelj razloži, kaj je prizor in kaj dejanje. PROZNO BESEDILO DRAMSKI PRIZOR Preštejejo prizore v odlomku. Povedo, kdo nastopa v petem prizoru in kje se dogaja šesti prizor. Če so učenci že brali pravljico Petelin in njegova zgodba, se z učiteljem pogovorijo o vprašanjih v berilu En, dva, tri – odgovori ti. Če tega besedila ne poznajo, ga preberejo doma. Lahko jim ga preberejo starši (prvo branje). Nato razmišljajo o vprašanjih v berilu in nanje pisno odgovorijo. Damo jim dovolj časa. VREDNOTENJE Učenci povedo, kaj menijo o tem, da so se pravljični junaki postarali in postali nekoristni svojim gospodarjem. Izrazijo svoje mnenje o nekoristnosti živali. Povedo, kaj bi naredili oni, če bi bili gospodarji živali. Označijo osebo, ki jim je bila najbolj všeč, in osebo, ki se jim je zdela najbolj pogumna. NOVE NALOGE ß Učenci povedo, katerega književnega junaka bi predstavili. Sestavijo skupine, ki bodo uprizorile igro. Medpredmetna povezava: pri likovni vzgoji izdelajo vse, kar bodo potrebovali za uprizoritev (glej navodilo v berilu). Učenci vadijo igranje s senčnimi lutkami. Pridobijo si občutek za vodenje lutk. Pri tem jim učitelj svetuje in pomaga. Vsak učenec pred igro poizkusi vodenje senčnih lutk. ß V skupinah v literarnih kotičkih napišejo nadaljevanje dramatizacije. Zaigrajo prizora iz berila in nadaljevanje zgodbe, kot so si ga zamislili (PRILOGA 1). ß Bremenski mestni godci so posneti kot radijska igra. To zanimivo zvočno domišljijo lahko učitelj predvaja pri razrednikovi uri ali pa jo združi z uro, kjer bodo primerjali besedili Bremenskih mestnih godcev ter Botra petelina in njegove zgodbe (ko bodo prebrali Botra petelina in njegovo zgodbo).
PRILOGA 1 V skupini se pogovorite o nadaljevanju zgodbe. Dramski prizor zapišite in pripravite za uprizoritev. 7. prizor KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 221
Change language