PRILOGA V zbirki <strong>Zakladnica</strong> slovenskih pripovedi so doslej izšle štiri knjige. V isoko v gorah, globoko v vodah, Zbirka: <strong>Zakladnica</strong> slovenske pripovedi, <strong>Založba</strong> Didakta, Radovljica 1999. V tej knjigi so zbrane pripovedi iz zakladnice našega ljudskega izročila iz različnih krajev Slovenije, tudi preko meja. V uvodu mag. Roberto Dapit in dr. Monika Kropej spregovorita o bajnih bitjih narave v slovenskem ljudskem izročilu. Zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se širile preko ustnega izročila iz roda v rod, nam veliko povedo, kako so ljudje v preteklosti živeli, kaj so delali in kako so si svet predstavljali. Namen teh zgodb je bil, da bi otroci razumeli in se naučili, kaj je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnašali v naravi in med ljudmi. Čeprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih pravljic, se med ljudmi še pojavljajo pripovedovalci, ki se spominjajo zgodb, ki so jih slišali nekoč. Zbiralci so jih zapisali in nam jih ohranili. Ustno izročilo nima meja, saj ljudje prestopajo geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov se menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne. Tako je tudi nastala zbirka pripovedi, ki vsebuje zelo stare motive o bajnih bitjih, kot so vile, bele žene, krivopete, žalik žene, divji možje, divje žene, povodni možje, velikani, ajdi in pojavi iz narave. Čeprav je danes zbledelo verovanje v človekovo odvisnost od skrivnostnih naravnih sil, pravita avtorja v uvodu, nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas obdaja. Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni pričujoča zbirka enaintridesetih besedil iz različnih slovenskih krajev potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli naši predniki in jih želijo tudi sodobni otroci poznati. Vile, bele žene, žalik žene, častljive žene ali častitke, kakor jih pač imenujejo ljudje v različnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi lasmi, oblečena v belo in bivajo blizu izvirov, na vrhu gore, v drevesu in plešejo kot rusalke ali sirene. Meje so zabrisane, lastnosti bitij se prelivajo, različna so le imena. Rojenice, divje žene, krivopete in vesne napovedujejo usodo. Dujačese, krivopete in ajdovske deklice se celo poročijo z možmi, a od njih pričakujejo vdanost in poštenost. Ko mož prekrši obljubo, vilinsko bitje za vedno odide. Divji možje, gorni možje, pogorni možje, hostniki, vilenjaki so močni, orjaške postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi sovražni. Če jih ljudje obdarijo s kruhom in mlekom, se bogato oddolžijo, skopost pa grobo kaznujejo. Velikani, orjaši in hrusti živijo v hribovitih delih Slovenije in so neznansko močni. Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih oblik. Povodni mož, jezernik, gestrin, salemsonar, mamalić, vancaš in še kdo je velik, kosmat, z ribjim repom in živi v jezerih, rekah, tudi morju, je ljudem nevaren, lahko jih potegne v vodo ali povzroči nevihto in burjo. Ko bodo bralci prebrali te pripovedi, bodo prisluhnili vilinskim bitjem, kjerkoli bodo hodili, saj bivajo v gozdovih in rekah, travnikih in poljih in se skrivajo pred ljudmi, a se pogosto pojavljajo in burijo domišljijo. 208 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI Ilustracije Vena Dolenca vnesejo vanje čarobnost, pravljičnost, strah in humor, dopolnjujejo besedila, jih obogatijo in nudijo bralcem možnost, da domišljija zaplava na krilih. Le na brezkrajnih poteh domišljije pa lahko srečamo vso čarobnost, ki nam jo knjiga ponuja. Drugi knjigi je naslov Odkod je ta naš svet? in prinaša pripovedi o poreklu stvarstva. Besedila je izbral in priredil dr. Zmago Šmitek. V knjigi najdemo razlage o nastanku sveta, človeka, potresov, plodne zemlje, kraške pokrajine, o Luni, Velikem vozu in ozvezdjih, nastanku strele, stvarjenju ženske, nastanku jezikov, o ognju, kamniških planinah in izvoru rastlin ter živali. Pripovedi ponujajo bralcu razmišljanje nekdanjega človeka, ki je živel v tesnem stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta človek ni potreboval globokih in natančnih razlag o okolju, temveč se je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi pripovedmi, ki so se širile iz kraja v kraj in so jih prenašali ljudje. Ti so jih neštetokrat ponavljali v kmečkih domačijah in kolibah z namenom spoznavati človeško vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali vsakokrat nekoliko drugače in poslušalcem se je zdelo, da prinašajo resnico, v katero so verjeli. V somraku kraljestva palčkov in škratov je tretja knjiga iz zbirke <strong>Zakladnica</strong> slovenske pripovedi, za katero sta izbor in priredbo besedil pripravila dr. Monika Kropej in mag. Roberto Dapit. Tokrat imajo glavno besedo pritlikava bajna bitja, od vedomca do palčkov. Škratje in palčki živijo v gozdovih, gorah, rudnikih, močvirjih, domačem ognjišču, kovačiji, čevljarski delavnici, letijo po zraku in se spuščajo po dimnikih. So majhne postave, imajo starikav obraz, dolgo belo brado, rdečo koničasto kapico, oblečeni so v rdečo jopico, rdeče ali zelene hlače, s seboj nosijo lučko, včasih pa se prikažejo kot maček, žaba, tele ali kaj drugega. Nekateri so prijazni, čuvajo gozdne zaklade, pomagajo človeku pri različnih opravilih in kažejo pot v rudnikih. Škrati so do ljudi prijazni, a če jih ti razjezijo, jih kaznujejo. Poleg pravljic o palčkih pa so v knjigi zbrane tudi pripovedi o čatežu, ki se rad zadržuje ob izvirih pitne vode, orku, duhu divjin, ki v gozdovih in na planinah straši ljudi, voureku, ki se ljudem pokaže v podobi osla. Vedomci so skupina majhnih otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla. Čeprav danes v palčke, škrate in druga bajna bitja ne verjamemo več, te zgodbe še vedno pripovedujemo otrokom. Ljubitelji ljudskega besedila pa bodo v knjigi poiskali sledi davnih časov in davno izgovorjenih pripovedi. Četrta knjiga z naslovom Sledovi potujočih duš predstavlja povedke in pravljice o bajnih bitjih-kresnikih, škropnikih in vedomcih. Zbrani so najznačilnejši primerki iz vseh slovenskih pokrajin. Gre za različne strašljive prikazni, ki so zlasti ponoči prežale na človeka, med njimi so seveda zelo pomembne duše umrlih, ki so si nadele različne oblike: kot MEGLICE ali kot SKRIVNOSTNA LUČ, ki ponoči švigne prek neba. Ljudje so se neskončno bali vračajočih se duš pokojnikov. Številni obredi in zakletve, pa tudi fizična dejanja (obtežitev grobov s težkimi kamnitimi ploščami), naj bi preprečile te nezaželene obiske.
Primorska ljudska Komu se hrib smeje CILJI CILJI Učenci ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev), ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti, ß samostojno tiho berejo besedilo, ß glasno, interpretativno berejo prozno delo, ß se identificirajo s književno osebo, ß si oblikujejo predstavo književne osebe, ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih besedilnih signalov, ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb, ß dramatizirajo prozno besedilo. MOTIVACIJA Ste že kdaj razmišljali, kaj bi storili s kupom denarja – če bi recimo našli zaklad ali zadeli na loteriji? Kaj pa bi storili vaši starši? NAJAVA BESEDILA Morda pa boste imeli srečo in se vam bo posmejal hrib, kot se je nekemu revnemu kmetu na Primorskem. PREMOR PRED BRANJEM Učenci se udobno namestijo in osredotočijo na poslušanje. INTERPRETATIVNO BRANJE Poslušajo učiteljevo interpretativno branje. ČUSTVENI PREMOR Nekaj sekund premora, da se zgodba usede. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Vam je bila zgodba všeč? Kako čutite – je hrib ravnal pravično? TIHO BRANJE Učenci prvič tiho preberejo besedilo in si izpisujejo neznane besede v zvezek. Učenci drugič tiho berejo in sproti rešujejo učni listič (UČNI LIST 1). RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učence razdelimo v pare, zamenjajo si lističe in jih pregledajo – uskladijo razlage. Po dva para skupaj sestavita skupino, ki reši UČNI LIST 2. Učitelj vodi frontalni pogovor: dopolnjuje razlage in postavlja dodatna vprašanja. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj vodi frontalni pogovor o vsebini. Kdo nastopa v zgodbi? Zakaj se je hrib začel smejati? V čem se kmet in bogatin razlikujeta? 134K O KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 209 R A K I N A D O B L A K I Primer šolske interpretacije je pripravila Tatjana Pintar OŠ GORJE
Change language