Zakladnica - Založba Izolit

More documents

Recommendations

Info

133 Primer šolske interpretacije je pripravila Breda Gruden OŠ IVANA TAVČARJA, GORENJA VAS K O R A K I N A D O B L A K I 206 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI - značaj (hudoben, dober, muhast ...), - učinki njegovega delovanja (potres, soteska, nahajališče rude ...). NOVE NALOGE ß Na podlagi miselnega vzorca, ki si ga naredil(a) s sošolci, si izmisli pripovedko o svojem bajeslovnem bitju in njegovi čarovni moči (doma lahko marsikaj spremeniš, če dobiš boljšo idejo kot v šoli) – poveži ga z neko naravno posebnostjo v bližini svojega kraja ali katerokoli slovensko znamenitostjo (naravno okno, skala/velik kamen posebne oblike, soteska, nahajališče rude, močvirje) ali naravnim pojavom (potres, poplava ...). Seveda svoje nadnaravno bitje tudi nariši in predstavi sošolcem. ß Čatež se maščuje na različne načine (s kamenjem zasuje hiše, ljudi zapelje v votline in jih tam draži do smrti ...). Napiši eno od zgodb: - o otroku, ki ga je zapeljal čatež v svojo votlino in ga tam mučil, dokler ni podlegel (kje sta se srečala, zakaj ga je zapeljal, kako ga je dražil ...), - o kmetu, ki je razjezil čateža, in mu je potem ta zasul kmetijo (s čim ga je kmet razjezil, kako mu je pokazal roge, kaj se je zgodilo z njegovo družino, ko jim je plaz zasul domačijo ...), - o pastirju, ki ga je čatež obdaril s šibo (kakšne vrste šiba je bila to, s čim jo je zaslužil ...). Gorenjska ljudska O Védomcih CILJI Učenci ß berejo o bajnih bitjih v slovenskih pokrajinah, palčkih, škratih, čatežu, vedomcu itd. in spoznajo njihovo vlogo v ljudskem verovanju, ß z zbirko sestavljajo domišljijskočutno predstavo pravljičnih bitij, ß upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje domišljije, ß se identificirajo s književnimi osebami, ß razumejo motive za ravnanje pravljičnih bitij, ß pravljice prebirajo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje, ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila, ß besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju, ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora, ß poustvarjajo na podlagi iste teme, ß zbirajo pravljice v narečju, ß seznanijo se s knjižno zbirko založbe Didakta <strong>Zakladnica</strong> slovenskih pripovedi – V somraku kraljestva palčkov in škratov (tudi Visoko v gorah, globoko v vodah, Odkod je ta naš svet?), ß pripovedujejo ljudske pravljice po svoji izbiri sošolcem. UVODNA MOTIVACIJA Učitelj pripravi knjižne primere in ilustracije bajnih bitij. Učenci si ogledajo knjige in zbrane ilustracije. Opisujejo bajna bitja in povedo, kakšno čudežno moč menijo, da ima določeno bajno bitje. Poimenujejo bajna bitja.
NAJAVA BESEDILA Učitelj najavi novo besedilo. Pripravi prostor (svečke, zatemnitev). Pove, da bodo poslušali pravljico o vedomcih, ki se največkrat prikazujejo kot lučke ali leteči ogenj, ki ima čarobno moč. Podobni so škratom. PREMOR PRED POSLUŠANJEM Učenci se umirijo, prijetno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje. INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE Učitelj doživeto pripoveduje učencem gorenjsko pripovedko O vedomcih. ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo pravljico ter uredijo vtise o njej. IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. Povedo, ali jim je bila pravljica všeč ali ne. TIHO BRANJE Samostojno poiščejo besedilo v berilu in ga tiho preberejo. Podčrtajo manj znane in neznane besede. RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED Učenci oblikujejo skupine. V vsaki skupini poiščejo besede, ki jih niso razumeli, in razlage zapišejo na list. Besede razložijo ali poiščejo razlago v SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html): vedomec, migljajo, zbirališče, švignil, bi zagodel, se razlete, razpotje, se je razkropil, so se razpršili. Ko z delom končajo, skupine zamenjajo liste. Sošolcem iz sosednje skupine razložijo besede, ki jih poznajo. Težje besede razložijo s pomočjo učitelja. Skupine petih besed uporabijo v novih povedih. GLASNO BRANJE Izbrani učenci interpretativno preberejo besedilo. VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci opišejo obnašanje vedomca. Pripovedujejo, kako se je z njimi srečala kmetica. ANALIZA ZGRADBE LITERARNEGA BESEDILA Pogovorijo se o besedilu in utemeljijo, zakaj je to besedilo pripovedka. Kaj pomeni, da je gorenjska? Pokažejo na zemljevidu. SINTEZA IN VREDNOTENJE Učenci se pogovorijo o besedilih, ki so jih že prebrali. Opisujejo bajna bitja iz že prebranih pravljic. Ogledajo si zbrane ilustracije, jih opisujejo. Povedo, če poznajo kakšno ljudsko pripoved, ki na domišljijski način razloži nenavadne pojave. Učenci v skupinah dopolnijo besedilo iz razdelka Nič lažjega in ga zapišejo v zvezek. NOVE NALOGE ß Zbirajte ljudske pravljice v domačem okolju. ß Zapišite svojo pravljico o bajnem bitju in jo ilustrirajte. Predstavite pravljice in jih zberite v knjigi Bajna bitja v 5. razredu. ß V skupinah pripravite zemljevid Bajna bitja po slovenskih pokrajinah. KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 207
Page 1: Beneška ljudska Čatež CILJI Uče
Page 5 and 6: Primorska ljudska Komu se hrib smej
Page 7 and 8: UČNI LIST 2 Delo v parih: V prebra
Page 9 and 10: VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJ
Page 11 and 12: PRILOGA 2 Zapiši pogovor med oblak
Page 13 and 14: TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo
Page 15 and 16: László Varvasovszky, po bratih Gr
Page 17 and 18: PRILOGA 1 V skupini se pogovorite o
Page 19 and 20: RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Manj znan
Page 21 and 22: DELOVNI LIST 2 Živalske pravljice
Page 23 and 24: TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo
Page 25 and 26: Fran Milčinski Laži Tematska anal
Page 27 and 28: NOVE NALOGE ß Nadaljuj pravljico.
Page 29 and 30: Učenci povedo, ali so že brali ka
Page 31 and 32: PRILOGA 1 NEZNANE IN MANJ ZNANE BES
Page 33 and 34: PRILOGA 3 Pojdi v knjižnico in si
Page 37 and 38: ČUSTVENI PREMOR Čas za premislek
Page 39 and 40: Poišči povedi, ki opisujejo Zalik
Page 41 and 42: PRILOGA 2 Dopolni povedi s čim ve

Zakladnica - Založba Izolit

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?