oktober 2018 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Tina Samec Novak:
petzvezdična destinacija Brda
Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018
Najboljši se predstavijo
Potepanja
Soška pot
Trendi
Ljubljana skozi feministična očala
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Špinačne palčke
z mozzarello in
jogurtovo omako
s česnom in
drobnjakom
• 4 listi vlečenega testa
• 300 g mozzarelle Mu Cuisine
• 1 jajce
• 300 g špinače (v listih)
• ščepec muškatnega oreščka
• 2 dl tekočega jogurta Mu
• česen v granulah
• sveži drobnjak
• sol
Nasvet
Z vročega na mrzlo – da
špinača ohrani lepo barvo
in hranljive snovi, jo po
blanširanju iz vrele vode
prestavimo v mrzlo vodo z
dodatkom ledu.
Priprava
Špinačo blanširamo in razporedimo
po deski. Mozzarello narežemo na
pravokotnike in ovijemo s špinačo, ki
smo jo začinili z muškatnim oreščkom
in soljo. Testo razvaljamo, narežemo na
pravokotnike in ovijemo okoli mozzarelle.
Pečemo v pečici pri 190 °C od 5 do 10 minut.
Za omako zmešamo jogurt, beli poper, česen
in sol.
Video recept si oglejte na
www.l-m.si/recepti/
KAZALO
NASLOVNICA
Goriška Brda
UVODNIK
3
INTERVJU 04-06
Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda:
V Goriških Brdih petzvezdična doživetja že živijo
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 09-27
Najboljši se predstavijo
Kazalo / Uvodnik
FOKUS 28-29
TD Zalog: Po zaloški cesti je »furati fajn«
TZS 30-31
Državno tekmovanje Mladi vodnik 2018
Najboljši spominki Alpske Slovenije
POTEPANJA 33-35
Najlepše doživetje Soče in doline Trente
POD DROBNOGLEDOM 38-39
Na trgatvah pri vrhunskih vinogradnikih in vinarjih
TRENDI 40-41
Odkrivanje Ljubljane skozi feministična očala
DIGITALNO 42
Napake na Instagramu
__ 33-35
Doživetja, ne produkti. Avtentična, personalizirana, edinstvena, ekskluzivna,
takšna, ki prinašajo gostu osebne koristi, tradicionalna, vodena, a samostojna,
in presenetljiva. Tako, je bilo pojasnjeno na posvetu na celjskem Mednarodnem
obrtnem sejmu, petzvezdična doživetja opredeljujejo na Slovenski
turistični organizaciji (STO) – usklajeno z vizijo Strategije trajnostne rasti slovenskega
turizma 2017–2021: Slovenija bo postala zelena, aktivna in zdrava
destinacija za petzvezdična doživetja.
STO je v prizadevanjih za doseganje strateške vizije pred časom objavila prvi
poziv za petzvezdična doživetja (prvi rok za prijavo je 15. november 2018). S
pozivom si želi poenotiti razumevanje petzvezdičnih doživetij v slovenskem
turizmu in podati razvojne smernice zanje. Projekt deluje kot razvojna in trženjska
platforma za pospeševanje avtentičnih doživetij visoke kakovosti, ki
so pomembna za povečanje dodane vrednosti v slovenskem turizmu, pojasnjujejo
na STO. Doživetja se bodo tržila pod znamko Slovenia Unique Experiences;
ta bo obenem znak kakovosti, ki bo poudarjal izbrana doživetja. STO
je pripravila tudi kriterije (40 v desetih sklopih), ki jih morajo izpolnjevati petzvezdična
doživetja.
Slovenija ponuja s svojo raznolikostjo in pisanostjo tradicij, ki še živijo, izjemen
nabor priložnosti za doživetja, ki jih napoveduje vizija slovenskega turizma.
A poglejmo v delček ponudbe, ki ima za to velik obet – obet, da zagotovi
avtentična, lokalna, personalizirana, edinstvena in druga podobna
doživetja. Precej takšnih, ki ponujajo resnično pristen stik z lokalnim prebivalstvom,
vpogled v njegov način življenja, vsakdan, tradicijo ..., je zdaj bolj kot
ne mogoče zagotoviti le velikim skupinam obiskovalcev, individualnim gostom
(ki nekako spadajo v okvir butičnosti) pa komajda. Koliko majhnih ponudnikov
(vinarjev, sirarjev in drugih, ki ohranjajo tradicijo, privlačno za turiste)
bo odložilo delo (in tega je veliko), da se bo lahko posvetilo paru zvedavih
obiskovalcev? Koliko ponudnikov, ki so povezani v doživetje, bo pripravljeno
čakati natanko ob določeni uri in ob določenem dnevu na par, ki se bo pri
njih zadržal le kakšne pol ure, največ uro? Praksa kaže, da je takšnih ponudnikov
le malo. Dober primer odpravljanja teh težav so Brda, kjer so spodbudili
sistem »odprtih domačij« (več o tem na naslednjih straneh Lipovega lista).
Sicer pa je bržkone razlog znan – in vprašanje jasno: »Kaj bom imel od tega?«
Ekonomski vidik je še kako pomemben; ne nazadnje pa je tudi eden od temeljev
trajnostnega razvoja.
Marsikdo se ne zaveda, da skromnost pri postavljanju cene še zdaleč ni potrebna;
mora pa turist zanjo dobiti resnično odlično doživetje. Začetki so zagotovo
zahtevni; dokler doživetje ne doseže prepoznavnosti (in visokih ocen
na spletu), se turistov verjetno ne bo trlo. Počasna je pot do uspešnosti v turizmu,
to je znano, in zato zelo zahtevna. A staviti razvoj na osebno zagnanost
ljudi kot vodilni motiv je preveč tvegano.
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra.
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi
prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra
2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
Mateja Gruden, urednica
4
Intervju
Foto: Mateja Gruden
Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda
V Goriških Brdih petzvezdična
doživetja že živijo
»Smo zelo povezana destinacija. Tukajšnji ponudniki z veseljem priporočijo druge, kadar imajo sami vse zasedeno,
ali če nimajo tistega, po čemer povprašujejo turisti. Pri nas soseda resnično ne dojemamo kot konkurenta,
temveč kot nekoga, ki nam lahko nekaj doda. Vsakdo ima svoj prostor pod soncem – svojo zgodbo,« pripoveduje
Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Kar je v slovenskem
turizmu pogosto trd oreh, se je v Brdih razvijalo večinoma spontano, deloma pa tudi zavoljo spodbud Občine
Brda, ki je turizem že pred dobrimi dvajsetimi leti prepoznala kot eno ključnih gospodarskih dejavnosti.
Za Brda sta konec poletja in zgodnja jesen verjetno najpomembnejši
čas v letu, še zlasti zaradi trgatve. Kako pomembna
pa sta z vidika turističnega obiska?
Brda so še vedno najbolj obiskana v juniju, juliju in avgustu. Se pa
turistična sezona začenja že aprila in maja, ko cvetijo in obrodijo češnje,
in nadaljuje septembra, oktobra in novembra, ko imamo trgatev,
obiranje oljk in kakija, kot pika na i celoletnemu ciklu v vinogradih
pa se sklene okoli martinovanja.
Lipov list - Oktober 2018
Desezonalizacija je že leta eden pomembnejših ciljev slovenskega
turizma. Brda se zdijo celo privlačnejša za obisk na pomlad in
v zgodnjem poletu ter jeseni: takrat so najbolj slikovita, pa tudi
osrednje dejavnosti (vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo) so
v polnem razcvetu. Poleg tega utegnejo biti poletja izjem no vroča.
A, kakor pravite, največ obiska je še vedno poleti ...
Četudi poletni meseci niso vselej najprijetnejši zaradi visokih temperatur,
sta julij in avgust po številu prenočitev in času bivanja v destinaciji
najmočnejša. V tem času je tudi čas bivanja turistov precej daljši
kot v preostalem delu leta: gostje ostajajo sedem, tudi štirinajst dni;
sicer v povprečju prenočijo enkrat ali dvakrat. Brda premorejo okoli
šeststo turističnih ležišč, razpršenih po vsej destinaciji, večinoma v
apartmajih in zasebnih sobah. In večina teh ponudnikov ima – bazen.
To je seveda velika prednost. Sem turisti zahajajo tudi zaradi miru, saj
nismo množična destinacija. Poleg tega se zavedamo pomembnosti
tesnega povezovanja z drugimi destinacijami – blizu je, denimo, Posočje,
kamor se lahko turisti poleti »zatečejo« v hladnejše kotičke ... Ko
potujemo po svetu, nam ni mar za »meje«, kilometre, ki jih je treba
prevoziti. Prej ko se bomo vsi, ki delamo v turizmu, zavedali tega,
uspešnejši bomo. Če bo vsakdo gledal le na svoj košček zemlje znotraj
občinskih meja, ne bomo prišli nikamor. Naše goste spodbujamo
k obisku drugih krajev in zanimivosti.
Tesno je tudi povezovanje v destinaciji ...
Kot sem dejala, vsak ponudnik ima svojo zgodbo. Če pogledamo gastronomsko
ponudbo: ta temelji na briški tradiciji, a vsak gostinec
ustvarja po svoje; prav tako se razlikuje ponudba vinarjev. Na letošnjem
Masterclassu, strokovni pokušnji vin, ki smo jo letos pripravili
drugič in na katero povabimo pisce iz Slovenije in sveta, smo predstavili
vse odtenke rebule. Lahko govorimo o zvrsti vina, a rebula je lahko
sveža, macerirana, peneča, sladka ... In tudi sveža vina se razlikujejo
med seboj. Kaj želim povedati s tem? Vsak vinar je poseben, specifičen
– in prav tako njegova vina. Tako se med seboj dopolnjujejo, turistu
pa je v Brdih težko dolgčas.
V kolikšni meri se je povezovanje razvijalo spontano in v kolikšni
meri ga je bilo treba spodbuditi?
Po eni strani so ga spodbujali ponudniki sami, po drugi pa je tudi
Občina Brda že ob nastanku prepoznala turizem kot eno ključnih
gospodarskih panog, poleg vinogradništva in vinarstva. Briški župan
že več kot dvajset let zagovarja strategijo razvoja odprtega razmišljanja
in povezovanja in takšni so tudi naši ponudniki. Dejavnosti
Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda
(prej pa Turistično-informacijskega centra) seveda spodbujajo določene
razvojne smernice, a ponudnikov ni bilo treba nikoli prepričevati
o njihovi smiselnosti, o tem, da je takšna pot prava. Zagotovo
tudi zaradi pregovorne odprtosti Bricev in njihove pripravljenosti za
sodelovanje.
Omenili ste, da prihajajo turisti v Brda julija in avgusta tudi
zato, ker je tukaj mir. Preobremenjujoč turizem je vroča poletna
tema tudi v nekaterih najbolj znanih slovenskih destinacijah.
Kako se izogibate nevarnosti čezmernega obiska v Brdih?
Brda niti nimajo zmogljivosti za takšen turizem – ne na ravni nastanitev
ne na ravni druge ponudbe. Poleg tega nismo znani kot destinacija
nizkih cen. Imamo zelo kakovostno ponudbo, ki je trden temelj
višjih cen. Menim, da je čezmernost poletnega obiska v nekaterih
destinacijah tudi posledica nepremišljene promocije ... V želji po večjem
obisku moramo biti zelo previdni. Namenimo raje pozornost še
zlasti razvoju dobrih turističnih produktov! Ob tem bi poudarila še
nekaj: nikakor ne smemo pozabiti na domače prebivalstvo. Če se prebivalci
ne bodo počutili dobro v svojem domačem okolju in če bodo
Slovenci prenehali zahajati na določene točke zaradi gneče, nismo
na pravi poti.
V Sloveniji se že več let opozarja, da statistika z vidika števila
obiskovalcev in njihovih prenočitev prepogosto preglasi pomembnejšo:
podatke o njihovi porabi. Kako ste z njo zadovoljni
v Brdih, ki imajo precej ponudbe z visoko dodano vrednostjo?
Obisk in prenočitve se sicer povečujejo tudi pri nas. Leta 2016 smo
imeli 17 odstotkov več prenočitev kot leto prej, lani 23 odstotkov več,
letos smo imeli v prvih šestih mesecih 15 odstotkov več prenočitev
kot v enakem obdobju lani. Takšna turistična rast je pri nas še sprejemljiva,
ker smo imeli dovolj prostora zanjo. Povečevanje števila prenočitev
je tako predvsem dokaz, da nam uspeva podaljševati sezono;
takšne rasti ne moreta zagotoviti samo dva poletna meseca. Smo
tudi destinacija, ki je zaradi blagega podnebja zanimiva vse leto; tudi
5
Intervju
Foto: Jaka Ivančič/www.slovenia.info
Vsak briški vinar je poseben, specifičen – in prav tako njegova vina
Lipov list - Oktober 2018
6
Intervju
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Pohodništvo je eden najmočnejših produktov Brd še zlasti zunaj osrednje turistične sezone
zime so večinoma prijetne. Kar pomeni, da smo tudi v tem času zanimivi
za šport oziroma rekracijo. Pohodništvo in kolesarjenje sta naša
močna produkta, še zlasti zunaj glavne sezone. Kar zadeva porabo
gostov, pa se povečuje predvsem zaradi novih, inovativnih produktov
oziroma doživetij. Naj poudarim samo nekatera: različne delavnice
(kulinarične, priprava naravne kozmetike, izdelovanje lesenih žličk
v vinogradih ...), pokušnje oljčnega olja, marmelade, vina.
Pa obiski vinarjev in njihovih kleti, ki so za turiste zelo zanimivi
– imajo domačini čas zanje, ko jih obiščejo individualno, ne da bi
se napovedali vsaj nekaj dni prej? To je težava pri marsikaterem
manjšem ponudniku v Sloveniji; večina takšne ponudbe je bolj
kot ne uresničljiva samo za velike skupine in ob vnaprejšnji napovedi
...
Lani smo pripravili sistem »odprtih domačij«, kar pomeni, da so vsak
dan ob določenih urah odprte domačije več ponudnikov (pokušenj
vina, oljčnega olja, marmelad, žganja) za naključne, individualne goste,
brez vnaprejšnje napovedi. Smo znana enogastronomska regija.
Ko nas turisti obiščejo, si želijo obiskati naše ponudnike, doživeti to, o
čemer so brali pred prihodom. Težava je bila v tem, da so to lahko
doživeli le takrat, ko so bili ponudniki na voljo, ko niso imeli dela v
vinogradu, kleti ... Tako so morale informatorke v TIC klicati drugega
za drugim, dokler niso po dolgem času vendarle odkrile ponudnika,
ki si je lahko vzel čas za turiste. Zato smo se s ponudniki dogovorili za
sistem »odprtih domačij«; zdaj turist natanko ve, h komu lahko gre na
določen dan in ob kateri uri. Ponudniki se zavedajo, da s tem vlagajo
tudi v promocijo celotne destinacije in da je to dobro za vse.
Kje pa lahko turist doživi širšo zgodbo vinogradništva in vinarstva
v Brdih?
V Kleti Brda v Dobrovem, ki je največja zadružna klet v Sloveniji. V njej
so mogoči ogledi kleti ter vodene in samostojne pokušnje vin, tudi
brez vnaprejšnje napovedi. Lepa klet ima tudi arhivski del s staranimi
vini, od lani pa tudi muzej vinogradništva in vinarstva. Zelo širok nabor
briških vin ima Vila Vipolže (restavracija in vinoteka Kruh in vino
pod taktirko znanega slovenskega chefa Tomaža Kavčiča, op. p.). Zanimivo
vinoteko imata dvorec Gredič in hotel San Martin ...
V ospredju slovenskega turizma so zdaj petzvezdična doživetja
– bi lahko dejali za Brda, da so že destinacija takšnih doživetij?
So. Zagotovo. Konec lanskega leta smo se sestali direktorji turističnih
zavodov, ki smo povezani v destinacijo Julijske Alpe. Bili smo v
Vili Vipolže in kolegi so mi ob koncu dne dejali: »Če mi govorimo
o petzvezdičnih doživetjih, jih vi živite.« Doživetja, kot so obiski
naših vinarjev in pokušnje vin ... Pri čemer so naše največje bogastvo
– poleg naravnih in kulturnih danosti – zagotovo ljudje! Pri
nas turist doživi zgodbo vina – z vinarjem, kar je v najrazvitejših
svetovnih vinarskih destinacijah zelo redko. In to turisti tudi zelo
cenijo; da se sprehodijo po vinogradu, obiščejo klet in imajo pokušnjo
vina z vinarjem.
Pa druga doživetja, ki niso povezana z vinom?
Usmerjeni smo v trajnostno mobilnost – že leta ponujamo možnost
najema električnih koles in skuterjev, zdaj smo jim dodali prikolice za
otroke in domače živali, zgodbo pa dopolnjujemo s piknikom v naravi:
turisti dobijo ob najemu kolesa tudi kulinarične dobrote za piknik.
Različni ponudniki prirejajo različne delavnice (kulinarične in druge),
turiste navdušuje bogata muzejska zbirka prve svetovne vojne na
Sabotinu z ogledi rovov. Precej obiskovalcev se poda po označenih
pohodniških poteh; spomladi imamo Festival pohodništva. Pripravljamo
tudi vodene pohode: ob polni luni, bosonogi pohod, češnjev
pohod, enogastronomske pohode ... po poteh, ki bi jih obiskovalci
težko prehodili sami; z njimi jim želimo pokazati tiste kotičke in ponudbo
Brd, ki jih sami najverjetneje ne bi spoznali.
Bi poudarili kakšne zanimivosti, ki so turistično manj znane in
obiskane, so pa po vašem mnenju izjemno lepe?
Brda premorejo izjemno bogato sakralno dediščino: več kot petsto
let star oltar v cerkvici sv. Križa v Kojskem, krilni oltar, delo rezbarjev iz
Beljaka, Kraljeve poslikave v cerkvi sv. Martina v Šmartnem, Plečnikov
zvonik cerkve v Kozani, poslikave Zorana Mušiča ... Vsaka od številnih
cerkva v Brdih je posebna. Brda so znana tudi po umetnikih in njihovem
delu: pesniku Alojzu Gradniku, čigar rojstno hišo si je mogoče
ogledati v Medani, slikarju Zoranu Mušiču, čigar dela so na ogled na
gradu Dobrovo, pesnika Ludvika Zorzuta ... Biser je etnološka hiša v
Frlanšču, opremljena, kot je bila nekoč. Tudi naravnih znamenitosti, ki
so manj znane, je nekaj. Brda premorejo še veliko potenciala za nove
zgodbe in nišne, butične produkte.
Tudi prireditev je kar precej ...
Tako je. Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, Sanje v Medani,
Gradnikovi večeri, mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel,
Oktober jazz ... Precej teh prireditev privablja tudi (ali še zlasti) tuje
obiskovalce. Poudarila bi še posebno zgodbo mednarodne umetniške
kolonije Art Circle, ki poteka na domačijah, t. i. umetniških ambasadah
različnih držav. Udeležujejo se jih umetniki iz teh držav, njihova
dela, ki nastanejo v okviru kolonije, pa ostanejo v Brdih, na domačijah,
kjer so ustvarjali. Tudi to so butične zgodbe.
Mateja Gruden
Lipov list - Oktober 2018
Dnevi slovenskega turizma 2018
Najvišja priznanja v turizmu
7
Na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu so podelili najvišja priznanja v turizmu za letošnje leto.
Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je podelila priznanje
za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma Ivanu Hribarju,
ki je že leta 1995 predstavil vizijo razvoja trajnostnega turizma v butičnih,
zelenih podalpskih Termah Snovik. Te so doslej prejele znak za
okolje Eko marjetico, znak Slovenia Green Accommodation in naslov
Top 10 Green Solutions. Še zlasti pa so prebudile Tuhinjsko dolino, ki
je postala prepoznavna turistična točka in zgled marsikateri slovenski
dolini. Ivan Hribar je tudi eden vidnejših članov pogajalske skupine
TGZS, bil je eden prvih članov njenega upravnega odbora, vodil je
GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, ki sta njegovi veliki ljubezni, že vrsto
let pa je tudi predsednik TD Tuhinjska dolina.
Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu, ki ga podeljuje sekcija
za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,
je prejel Jernej Petač (gostilna Mihovec v Zgornjih Pirničah). Odraščal
je na družinski kmetiji v Zgornjih Pirničah, ki že več kot poldrugo
stoletje ohranja tradicijo gostinstva – z znano gostilno Mihovec,
eno najboljših članic skupine Gostilna Slovenija. Hišni
slogan »Domače malo drugače« stoji na trdnih temeljih, saj se v
sezoni oskrbujejo z zelenjavo in žiti, ki jih pridelajo sami. Jernej
Petač je eden od ustanoviteljev Območne obrtno-podjetniške
zbornice Ljubljana Šiška in prvi predsednik sekcije gostincev. Je
klasičen primer slovenskega gostilničarja, ki je – poleg župana in
župnika – ena osrednjih osebnosti v lokalnem okolju.
Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki
ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, je prejel Slovenian-
Bears – medvedu prijazno fotografsko doživetje (Mlakar Markovec
interpretacije naravne in kulturne dediščine). To je butičen in
segmentiran produkt za natanko določeno ciljno skupino gostov, ki
na migracijskih poteh rjavega medveda pod strokovnim vodstvom
iščejo najboljšo fotografijo zveri v njenem naravnem okolju. Trideset
kilometrov dolga zračna črta, od hrvaškega Čabra do slovenske
Cerknice, povezuje dvajset opazovalnic, prilagojenih za potrebe
snemanja in fotografiranja. Vodene ture za goste, ki potujejo po sledeh
rjavega medveda, so omejene do največ šest oseb, s čimer zagotavljajo
varnost, kakovost in pristnost doživetja tako za človeka
kot za žival. Produkt na samosvoj način interpretira naravno dediščino
in goste privablja v turistično prezrto Loško dolino, nosi pa tudi
širšo noto ozaveščanja o spoštovanju narave in sobivanju človeka
in medveda kot naše največje zveri.
Kristalni Triglav, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev Fijet
Slovenija, sta prejela Čebelarska zveza Slovenije in njen predsednik
Boštjan Noč. Slovenski čebelarji so se v celovito turistično ponudbo
Slovenije najprej vključili s panjskimi končnicami in z zaščitenim
slovenskim medom ter drugimi čebeljimi proizvodi v obliki
izvirnih spominkov. Pozneje so začeli urejati izobraževalne poti s
prikazom slovenskih tipičnih čebelnjakov in pomena čebel za človeka
in okolje, ki so najprej pritegnile domače obiskovalce, zatem
pa tudi čedalje več tujih turistov. Vrhunec promocije naše države in
s tem tudi slovenskega turizma pa je Čebelarska zveza Slovenije s
predsednikom Boštjanom Nočem na čelu dosegla, ko je v Združenih
narodih uresničila zamisel o praznovanju 20. maja kot svetovnega
dneva čebel, kar je Slovenijo na zelo žlahten način postavilo na
zemljevid sveta, hkrati pa je bila to tudi odlična promocija zanjo kot
prvo zeleno turistično državo na svetu.
Kristalni Triglav za osebnost 2018, ki je veliko prispevala k turistični
prepoznavnosti Slovenije v svetu, pa je v imenu vseh prirediteljev letošnjih
Dnevov slovenskega turizma prejel Drago Bulc, novinar, voditelj
in urednik, ki slovenskemu turizmu ni posvetil le poklicne poti,
temveč življenje. Njegovo ime je neločljivo povezano z oddajami in
rubrikami, kot so Turistični globus, Dobrodošli, Popotniška malha,
Homo Turisticus, Na lepše, Turistika, Bulc te gleda, Ture Avanture ..., in
z odmevnim podeljevanjem Turističnih nageljnov in Turističnih bodečih
než. Njegova turistična oddaja Največje plavajoče zabavišče na
svetu pa je na 13. Mednarodnem festivalu turističnega filma prejela
priznanje za najboljši turistični film. Njegov pristop k turističnim temam
je dinamičen in hkrati poglobljen, pogled pravično kritičen, a
tudi hudomušen. Zdaj je v pokoju, a v turističnem novinarstvu še vedno
aktiven in prizadeven ter izjemno dejaven predsednik Društva
turističnih novinarjev Slovenije.
Ambasador slovenskega turizma 2018 pa je postal Albert Salman,
direktor in ustanovitelj Green Destinations, ključna oseba za vzpostavitev
in delovanje Zelene sheme slovenskega turizma in certifikacijskega
postopka Slovenia Green. Green Destinations je lastnik standarda
in platforme, ki se uporablja pri ocenjevanju slovenskih
destinacij za pridobitev certifikata Slovenia Green. Ta je pomembno
pripomogel k prepoznavnosti Slovenije kot vodilne trajnostne turistične
destinacije. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez velike podpore
organizacije Green Destinations in še zlasti Alberta Salmana.
Priznanje Turistične zveze Slovenije:
Peter Misja
L. L./STO
Priznanje Turistične zveze Slovenije
(TZS) za izjemen prispevek
pri razvoju turistične
društvene organizacije je prejel
Peter Misja, predsednik
TZS, župan občine Podčetrtek
in človek, ki na vsakem koraku,
posredno ali neposredno, skrbi
za razvoj turizma. S svojo
jasno vizijo, dobro intuicijo ter
modrimi in preudarnimi odločitvami
je Podčetrtek popeljal
med najrazvitejše turistične
občine v Sloveniji. To dokazujejo
številna priznanja, zadovoljni
občani in številni turisti,
ki jih je iz leta v leto več. S svojim znanjem, idejami in pobudami
je aktiven tudi v Turističnem društvu Podčetrtek, ki deluje že več
kot 110 let. Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali
tudi v slovenskem prostoru in ga pred osmimi leti izvolili za
predsednika TZS, kjer svojo funkcijo opravlja, kot zna le on: srčno
in s posebnim posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi.
Aktualno
Lipov list - Oktober 2018
8
Dogajalo se je
Ob robu 240. obletnice prvega vzpona na Triglav
Kako je slovenski očak
očaral vrhunskega
švicarskega fotografa
Foto: M. G.
Letošnje leto je v znamenju slovenskega očaka: mineva namreč 240 let od prvega vzpona na Triglav. Ob tej priložnosti
so v Informacijskem izobraževalnem središču TNP v Trenti sredi avgusta pripravili vsebinsko bogat in
dobro obiskan pogovorni večer. Omemba njegove prve upodobitve, bakroreza iz leta 1776, pa me je spomnila
na zgodbo o objavi fotografij tega simbola slovenstva v imenitni, trijezični monografiji velikega formata Alpenpanoramen
iz leta 1986, življenjskem delu švicarskega fotografa Wilija Burkhardta. Določene fotografije,
ki jih je Burkhardt posnel večinoma z rotirajočo kamero, zložene v »harmoniko«, merijo tudi do tri četrt metra.
Pred izidom monografije sem, takrat pomočnik direktorja nekdanjega
Jugoslovanskega turističnega urada v Zürichu, upošteval nasvet
urednika bernske založbe Kümmerley+Frey, ki jo je izdala, naj navežem
stik s fotografom – želel sem ga namreč še zlasti opozoriti, da se
Alpe končujejo v Sloveniji. Takoj za tem me je Wili Burkhardt prosil,
naj mu omogočim ogled Triglava, da bo lahko v monografijo vključil
tudi njegove posnetke.
To mu je zaradi težav z vremenom uspelo šele ob tretjem obisku;
Triglav je fotografiral iz letala Letalskega centra Lesce. Posnetki so bili
odlični, fotograf pa jih je še pravočasno oddal v tiskarno. Spremno
besedo k fotografijam Triglava je napisal dr. Matjaž Kmecl.
Monografija s posnetki petnajstih izbrancev celotnega alpskega loka,
s Triglavom kot zadnjim med njimi, je bila jeseni istega leta predstavljena
na Frankfurtskem knjižnem sejmu. V svoji kategoriji je prejela
prvo nagrado.
Ta edinstvena promocija Triglava me je pozneje spodbudila k pripravi
ogleda sveta pod Triglavom za direktorja Švicarskega alpskega muzeja
v Bernu. Kmalu zatem je ta ugledni muzej omogočil postavitev
razstave Alpenland Slowenien.
Ob tem velja še dodati, da je diplomat dr. Hans Keller, ko je bil veleposlanik
v Beogradu, pogosto prihajal v Slovenijo, še zlasti na lov, pa tudi
v gore. V vodilnem švicarskem časniku NZZ je objavil pregled večdesetletnih
stikov med planinskima organizacijama Švice in Slovenije;
dodal mu je fotografijo Špikove skupine, posnete s Srednjega vrha.
Na Slovenijo pa ga je spominjala zbirka originalnih panjskih končnic
v njegovem bernskem stanovanju.
Pa nazaj k prvi upodobitvi Triglava. Lucijan Bratuš, profesor na Akademiji
za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je uporabil ta motiv
za oblikovanje Zahvalne listine Občine Kamnik ter Gorske reševalne
službe Slovenije Air Zermattu, družbi za helikoptersko reševanje v
gorah, »za njeno takojšnjo požrtvovalno in nesebično pomoč pri reševanju
alpinista Tomaža Humarja iz nedostopnega ostenja njemu
ljube, a usodne Himalaje v novembru 2009«. Listino so prevzeli predstavniki
teh srčnih letalcev jeseni leta 2010 na slovesnosti v Slovenskem
planinskem muzeju v Mojstrani.
Ivan Martelanc
Lipov list - Oktober 2018
2018 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
Najboljši v Portorožu
Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno
tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi
sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja
so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim
naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih
so se pomerili še kampi, glampingi, mladinska prenočišča in
Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bili ocenjeni jedra in tematske
poti. Potekalo je tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše
večje mesto, zdraviliški in turistični kraj.
Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu
sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev
Slovenije, je tudi letos predsednik države Borut Pahor.
9
Moja dežela – lepa in gostoljubna
18
Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah
Večja mesta
1. Celje
2. Velenje
3. Maribor
Srednja mesta
1. Nova Gorica
2. Ptuj
3. Medvode
Manjša mesta
1. Slovenske Konjice
2. Radlje ob Dravi
3. Ljutomer
Turistični kraji
1. Kranjska Gora
2. Bovec
3. Ankaran
Zdraviliški kraji
1. Podčetrtek
2. Laško
3. Dobrna
Izletniški kraji
1. Predjama
2. Kostanjevica na Krki
3. Šentanel
Kampi
1. Kamp Danica Bohinjska Bistrica
2. Kamp Koren Kobarid
3. Camping Bela krajina
Glamping
1. Herbal glamping resort Ljubno
2. Glamping Sončna dolina Bioterme
3. Glamping Olimia Adria village
Mladinska prenočišča
1. MC Hostel Brežice
2. MCC Hostel Celje
3. MH Ajdovščina
Mestno jedro
1. Gallusovo nabrežje Ljubljana
2. Titov trg Koper
3. Slovenj Gradec
Vaško jedro
1. Zagorje
2. Griže
3. Ambrus
Trško jedro
1. Sveta Ana
2. Vitanje
3. Mozirje
Tematske poti
1. Kneippova bosonoga pot
2. Naravoslovna učna pot
»Po sledeh vodomca«
3. Pot pastirskih škratov
3. A8 – Zdraviliška pot
Bencinski servisi
1. BS Cerkno
2. BS Pragersko
3. BS Domžale
Spletno glasovanje - glas ljudstva
Zdraviliški kraji
1. Podčetrtek
Turistični kraji
1. Bovec
Večja mesta
1. Kranj
Lipov list – Oktober 2018
2018 – CELJE – Večje mesto 1. mesto
10
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Celje, prijetno mesto
z bogato kulturo in
neokrnjeno naravo
Celje je prijetno mesto ob Savinji, obdano z griči in nizkimi
vzpetinami, ki se ponaša z bogato naravno in kulturno
dediščino ter z izjemno zgodovino, ki je doživela svoj razcvet v
času dinastije grofov Celjskih. Spomin nanje je še vedno močno
prisoten; nihče, ne domačin ne obiskovalec, ne more mimo
mogočnega Starega gradu, ki na hribu dominira mestu in od
koder se odpira čudovit pogled na Celje z okolico.
Staro mestno jedro, ki je še vedno lepo ohranjeno, s svojo podobo
nevsiljivo združuje antično in srednjeveško dediščino s sodobnim urbanim
okoljem. Mesto je ravno dovolj veliko, da lahko obiskovalcu
ponudi številne zanimivosti, in ravno dovolj majhno, da s svojo prisrčnostjo
in domačnostjo osvoji njegovo srce.
Prijazno je vsem generacijam in obiskovalcem; vse leto jim ponuja
številne aktivnosti, k obisku pa vabijo tudi kulturne ustanove s pestrim
kulturnim programom in razstavami, ki poskrbijo za duhovno
bogatitev obiskovalcev.
Ljubitelje neokrnjene narave k obisku vabijo okoliški griči, na katere
se je mogoče povzpeti peš ali s kolesom, še posebno priljubljeno pa
je Šmartinsko jezero, do katerega se je mogoče podati kar iz mesta
po urejeni sprehajalni poti.
Vabljeni v Celje! Zagotovo vam bo ostalo v lepem spominu.
Foto: Matjaž Jambriško
Lipov list – Oktober 2018
2018 – NOVA GORICA – Srednje mesto 1. mesto
Nova Gorica –
kandidatka za EPK 2025
Nova Gorica, kandidatka za Evropsko prestolnice kulture 2025;
zelena, napredna, zanimiva, živahna in čezmejna. Vse to je
naše najmlajše mesto ob meji, ki s sosednjo Gorico v Italiji tvori
skupno somestje. In takšno je tudi življenje v njem, čezmejno
prepleteno, multikulturno in polno različnih, zanimivih in
posebnih prireditev.
Mesto Nova Gorica leži na stiku treh evropskih kultur – slovanske, romanske
in germanske. Skupaj z Gorico je dedinja starih aristokracij,
z novim delom pa živa zgodovina povojne Evrope. Širše območje je
preživelo dvanajst ofenziv prve svetovne vojne in bilo prerezano z železno
zaveso po drugi. Na novo nastalo mesto v povezavi z Gorico,
starodavnim središčem goriške pokrajine, mesti vojn in prijateljstva,
mesti zgodovine, sodobni, univerzitetni mesti, ki sodelujeta, sodihata
in soživita kljub njuni mešanici kultur ali prav zaradi njih, sta gotovo nenavadno,
zanimivo in evropskega duha polno območje. Nova Gorica
se je prav zaradi te raznolikosti, bogate zgodovine in kulture in zato,
da se še dodatno razvija, odločila kandidirati za Evropsko prestolnico
kulture 2025, naslov, ki ga bo tega leta prejelo eno od slovenskih mest.
Foto: David Verlič
Trg Evrope
Nova Gorica je del območja, ki skladno s sprejeto strategijo slovenskega
turizma spada v destinacijo »Nova Gorica in Vipavska dolina«.
Mesto leži sredi čudovite narave, obdano z vzpetinami in reko Sočo,
nad katero se boči znameniti kamniti solkanski železniški most. Pod
njim veslajo kajakaši, s tribun v Kajakaškem centru Solkan pa se pogosto
razlega bučno navijanje navijačev na številnih domačih in mendarodnih
kajakaških tekmah. Nad Sočo si iz oči v oči zreta vzpetini
Sabotin in Sveta Gora. Sabotin je dom Parka miru, posvečenega spominu
na prvo svetovno vojno. Na njem si lahko poleg čudovite flore in
favne ogledate številne ostaline iz prve svetovne vojne in uživate v izjemnem
razgledu na Brda, Padsko nižino, do morja, Triglava in Nanosa.
Na levem bregu Soče pa se vzpenja Sveta Gora z baziliko, priljubljena
tako med romarji kot med ljubitelji narave.
Nova Gorica je tudi poslednji dom zadnjega francoskega kralja iz dinastije
Burbonov Karla X. V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v
Novi Gorici lahko obiščete grobnico Burbonov, ob tem pa si ogledate
še čudovito samostansko knjižnico in vrt vrtnic burbonk.
Nedaleč stran se domači in tuji turisti najraje fotografirajo na skupnem
trgu obeh Goric, Trgu Evrope, katerega polovica leži v Sloveniji in polovica
v Italiji. Ob njem stoji mogočna stavba novogoriške železniške
postaje, kjer začenja svojo pot znamenita Bohinjska železnica. V bližnjem
objektu nekdanjega mejnega prehoda na Erjavčevi ulici prirejajo
v Carinarnici številne kulturne dogodke. Sprehod po Novi Gorici odkriva
številne poglede na povojno in sodobno arhitekturo.
Mesto vse leto zaznamuje živahno urbano dogajanje, v katero je vpetih
veliko mladih in domačih ustvarjalcev: od novoletnih prireditev do
Poletne scene ter drugih tematskih prireditev. Odseva utrip mladega
mesta z bogato kulturno ponudbo. Ljubitelji zabave pa lahko obiščete
katerega od igralnih salonov in zabaviščnih centrov, ki poleg igralniškega
ponujajo obilo kulinaričnih užitkov in koncertov.
Foto: Mateja Pelikan
11
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Ustvarjalnost na novogoriškem odru
Turistična zveza TIC Nova Gorica
Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica
telefon: (05) 330 46 00
e-naslov: tzticng@siol.net
splet: www.novagorica-turizem.com
Lipov list – Oktober 2018
2018 – MEDVODE – Srednje mesto 3. mesto
12
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Medvode, zelena
vrata prestolnice
Slovenska Mezopotamija, popek sveta, ter Zwischenwässern ali
preprosto: Medvode. Zgodovinska znamenja kraja, ki stoji na
sotočju rek Save in Sore, segajo v prazgodovino, razvijati pa se
je začel proti koncu 15. stoletja, ko je cesar Friderik III. dovolil
zgraditi most ob sotočju. In mostovi so v naselju, ki stoji na
sotočju, še zdaj ključnega pomena.
Kulturno-zgodovinska dediščina
Medvode so prepričljivo mestece s pestro zgodovino in bogato
kulturno dediščino. Te dobrine, podedovane iz preteklosti,
Medvoščanom veliko pomenijo in so ponosni nanje, obenem pa kažejo
razvoj kraja skozi čas. Mogočni gradovi, številne čudovite cerkve
in kapelice predstavljajo velik del medvoške zgodovine, ki sega v 10.
stoletje, ko je bil kraj prvič omenjen v razmejitvenih listinah. Starejši
prebivalci Medvod se radi ozrejo po preteklosti in v njej vidijo možnosti
za nadaljevanje šeg in običajev, obenem pa se nad njimi navdušujejo
tudi mladi, ki jim domači kraj veliko pomeni. Številna medvoška
društva skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in s svojimi
prireditvami ponujajo možnost zbiranja enako mislečih, ki si prizadevajo
ohraniti preteklost živo.
Naravna dediščina
Medvode pa se zadnja leta bržkone še najlaže poistovetijo z bogato
in razgibano naravno dediščino. Hribovit svet z ravnino, po kateri sta
se razlili reki Sava s sicer umetnim jezerom, in Sora, ki proti sotočju
drvi iz Dolomitov, ponuja raznolik prostor številnim živalim in rastlinam.
Ta razgibanost ponuja tukajšnjim prebivalcem in obiskovalcem
veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v vseh letnih
časih. Pozimi tek na smučeh in sankanje, poleti kopanje v rekah in jezeru,
rafting, ribolov; prav v vsakem letnem času pa pustolovce vabijo
Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Zbiljsko jezero in Stari grad
Smlednik, da se sprehodijo po njih ali ob njih. Ob lepem vremenu
Medvode privabijo še tako zahtevne popotnike in kolesarje. Okolje
prebivalcem pomeni zavetje pred hitrim svetom, v katerem živimo,
šolarjem ponuja naravno učilnico, obiskovalcem pa možnost za oddih
in rekreacijo.
Čudovit preplet narave in kulturne dediščine
Dogajanje
Velik poudarek v Medvodah namenjamo tudi kulinariki in prireditvenemu
turizmu. Maja pripravljamo kulturni festival, v začetku junija se
je že uveljavil festival Medvode v gibanju, ki združuje šport, zabavo
in kulinariko, avgustovski termin imajo že za leto vnaprej rezerviran
organizatorji BBQ festivala Wild west fest (on fire) ob Zbiljskem jezeru,
septembra smo spet začeli prirejati Festival kranjske klobase, prav
tako ob Zbiljskem jezeru, konec novembra je čas za tradicionalno
Noč parkeljnov, čedalje več dogodkov pa gosti tudi Športna dvorana
Medvode (različni kulturni dogodki, državna prvenstva in koncerti).
Vsem obiskovalcem želimo z obiskom naših lepih krajev že ob prihodu
pokazati, da vstopajo skozi »zelena vrata glavnega mesta«.
TIC Medvode
Cesta komandanta Staneta 2, 1215 Medvode
telefon: (01) 361 43 46, 041 378 050
e-naslov: info@visitmedvode.si
splet: www.visitmedvode.si
Foto: Egon Cokan
Foto: Egon Cokan
Foto: Peter Košenina
Zbiljsko jezero
Cerkvica sv. Jakoba v Polhograjskih dolomitih
Lipov list – Oktober 2018
2018 – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto 1. mesto
Slovenske Konjice –
v objemu žlahtnih zgodb
Slovenske Konjice so prikupno srednjeveško mesto, položeno
med skrivnostno Konjiško goro in sončne zlate griče vinorodnih
Škalc, ki s številnimi vasmi zaokroža edinstveno podobo doline
ob reki Dravinji. Nehote se dotaknejo vaših čustev, so mesto z
dušo, kjer vas na vsakem koraku objemajo žlahtne zgodbe in
kjer utripa pohorsko srce. Slovenske Konjice namreč odpirajo
čudovite poglede na pohorske gozdove, ki se jih nesramežljivo
dotikajo in jih v zadnjih letih s sosednjimi občinami Oplotnica,
Vitanje in Zreče povezujejo v edinstveno zgodbo Turistične
destinacije Rogla-Pohorje.
Foto: Andraž Korošec, Studio Fakin
prestižnem tekmovanju Entente Florale Europe pa je prejelo kar dve
zlati medalji (v letih 1998 in 2014), kar ga postavlja ob bok najlepše
urejenim evropskim mestom. Leta 1998 je bronasto priznanje prejela
tudi vas Žiče, kar je dokaz urejenosti celotne občine.
Zgodba Slovenskih Konjic je posebna ljubezenska zgodba. To je občutil
že v Konjicah rojeni pesnik Ivan Minatti, častni občan občine
Slovenske Konjice, ko je zapisal slavne stihe: »Nekoga moraš imeti
rad.« Slovenske Konjice je treba videti in jih doživeti v vsej njihovi
očarljivosti. Potem jih boste imeli radi tudi vi. In si jih za vedno shranili
tja nekam na srčno stran.
Žička kartuzija – tiha lepotica v Dolini svetega Janeza
Včasih se nam dogodi, da pridemo na kraj, ki nas preprosto osupne.
Kraj, kot je Žička kartuzija, v odmaknjeni Dolini svetega Janeza, kamor
so se v 12. stoletju naselili menihi iz francoske Velike kartuzije. V
tej skriti dolini so našli nedotaknjen košček sveta, kjer so lahko živeli v
skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji.
Zgradili so med seboj ločena samostana, zgornjega in spodnjega,
ki ju še zdaj povezuje prekrasna dolina.
Samostan je veljal za evropski kulturni in politični epicenter na naših
tleh. Ponašal se je s knjižnico z več kot dva tisoč knjigami, tukaj
so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi.
Kartuzijanom sta dajala poseben status naravno zdravilstvo in lekarništvo,
ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom
in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje
skupnosti. Redovno življenje je zamrlo, ko je kartuzijo z dekretom leta
1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo takrat na milost
in nemilost prepuščeno toku časa.
Posebna energija tega prostora, mir in spokojnost, nedotaknjenost
narave ter zavedanje o tem, da je tukaj nekoč stalo nekaj pomembnega,
so občino in strokovne službe vodili do intenzivnih obnovitvenih
del, ki potekajo že več kot trideset let. V Žičko kartuzijo se počasi
vrača življenje. Sodobnemu človeku ponuja možnost za ponovno
vzpostavitev notranje harmonije, daleč od hrupa vsakdana.
13
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Očarljivo jedro Slovenskih Konjic
Obiskati Slovenske Konjice, katerih pisna omemba sega v leto 1146
(Counowiz), in njihovo okolico pomeni občutiti dušo prijaznega mesta,
ki ponuja številna posebna doživetja. Najlepši so sprehodi skozi
Stari trg, po sredini katerega teče očarljiv konjiški potoček, ki daje mestu
dušo in ga deli na prikupni polovici. Sprehodi skozi obnovljeno
starotrško jedro so kot obisk galerije, v kateri so razstavljena najlepša
umetniška dela – trške hiše z vsemi svojimi posebnostmi.
Mesto je že vrsto let zgled prijaznosti in urejenosti. Odlikovano
je s številnimi priznanji TZS za urejeno in gostoljubno okolje, na
Foto: Denis Sodržnik
Edinstvena Žička kartuzija
Lipov list – Oktober 2018
2018 – KRANJSKA GORA – Turistični kraj 1. mesto
14
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kranjska Gora –
kjer se avantura začne
V Kranjski Gori in okoliških krajih vas pričakujejo živahna
doživetja Julijskih Alp. Doživetij, ki bi jih želeli preizkusiti tudi
sami, je tukaj na pretek: od aktivnega preživljanja počitnic do
mirnega odkrivanja naravne in kulturne dediščine. Odkrivate
lahko skrivnosti dobrega počutja v bogati ponudbi velnesa,
tkete nove vezi na poslovnih in družabnih srečanjih ali pa z
družino raziskujete mistično preteklost Zgornjesavske doline. To
je prostor, kjer se avantura začne!
Razgibana ferata v Mojstrani
Foto: Gregor Kofler/arhiv TD Dovje-Mojstrana
Eden najlepših slovenskih slapov – Peričnik
Foto: Jošt Gantar/arhiv Turizem Kranjska Gora Foto: Janez Šmitek/arhiv Turizem Kranjska Gora
Kranjska Gora v zimski preobleki
Lipov list – Oktober 2018
2018 – ANKARAN – Turistični kraj 3. mesto
Ankaran – otok
zelenih zakladov
Izjemna oseka na koncu Ankaranskega polotoka. Ko stojiš, kjer
je nedolgo nazaj še valovalo morje, in pogledaš nazaj proti rtu,
dobiš občutek, kakor da se pred teboj dviguje otok. Ankaranski
klif, ta neverjetni spomenik narave, je del Krajinskega parka
Debeli rtič, ki predstavlja uspešno zgodbo varovanja lokalnih
naravnih posebnosti. Prav zaradi teh in zaradi domačinov, ki
se zavzemajo za te naravne lepote, je Ankaranski polotok pravi
metaforični otok na severu Jadranskega morja – otok zelenih
zakladov.
vidna naravna posebnost polotoka. Dva njegova odseka sta naravni
vrednoti. Na predelu med zdraviliščem Debeli rtič in Valdoltro segajo
strme stene klifa najviše, živim erozijskim procesom pa so še
bolj izpostavljene na skrajni točki rta. Za oba dela so značilni lepo vidno
izmenjavanje plasti peščenjaka in laporja ter abrazijski terasi, ki
sta nastali z umikanjem klifa. Ležeče flišne plasti klifa se nadaljujejo v
morju, ki je zato plitvo in svetlo. Biotska pestrost je v tem predelu še
zlasti velika, saj zaradi ugodnih razmer na morskem dnu domujejo
raznolike združbe morskih organizmov. Med zdraviliščem Debeli rtič
in Valdoltro pa je ob vznožju klifa ozka abrazijska terasa, pred katero
so skladi podvodnega grebena in travnik morske cvetnice kolenčaste
cimodoceje.
Območje Debelega rtiča je med redkimi naravno ohranjenimi deli
slovenskega morja in morskega obrežja, zato je zelo dragoceno za
ohranjanje biotske pestrosti. Leta 1991 je bil skrajni del rta razglašen
za naravni spomenik, del območja Debelega rtiča pa je uvrščen tudi
v mrežo območja Natura 2000.
15
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Foto: Jaka Ivančič
Izjemna oseka na Debelem rtiču
Ankaranski polotok s svojimi zelenimi pobočji, ki se najprej položno,
nato pa strmo spuščajo v morje, leži na skrajnem koncu slovenske
obale, tik ob italijanski meji, le uro vožnje od prestolnice. Obiskovalce
pa očara predvsem z zelenjem, vinogradi, oljčniki, starimi hrasti in
drugimi drevesnimi nasadi, v katerih lahko še tako zahteven človek
najde trenutek miru.
Narava in prijetno sredozemsko podnebje, zaradi katerega je tudi
zima blaga, kar vabita na plan, na sprehode in pohodniške izlete.
Poleti obiskovalce v kraj vabijo urejene plaže z gostinsko ponudbo in
mirnimi zelenimi kotički. Dogajanje pa popestrijo številne prireditve,
od koncertov za različne okuse do kulinaričnih dogodkov, kjer lokalni
pridelovalci ponudijo v pokušanje svoje dobrote.
Krajinski park Debeli rtič
Ankaranski polotok se spusti v morje na Debelem rtiču. Slikoviti flišni
klif na skrajnem zahodnem delu Debelega rtiča je že od daleč
Krajinski park Debeli rtič je 45. takšen park na območju
Slovenije, poseben pa je tudi zato, ker obsega od 250 do 450
metrov širok pas morja med zalivom Sv. Jerneja in zalivom
Valdoltra.
Foto: Jaka Ivančič
Na željo, ki je med občani Ankarana gorela več desetletij, in na priporočilo
strokovnjakov za varovanje narave so ankaranski občinski
svetniki junija letos soglasno podprli razglasitev širšega območja
Debelega rtiča za krajinski park. Naravo in krajino Debelega rtiča je
namreč treba ohraniti za prihodnje generacije. K varovanju naravnih
vrednot in pestre biotske raznovrstnosti Debelega rtiča se je tako do
zdaj zavezalo že več kot tisoč posameznikov.
Pridružite se jim lahko tudi vi in tako prispevate svoj delež k ohranitvi
tega edinstvenega koščka slovenske obale, kjer prebivajo številne
zavarovane in zaščitene živalske vrste. Zaveza je dostopna na spletni
strani http://ankaran-ancarano.com/.
Lipov list – Oktober 2018
16
2018 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj 1. mesto
2018 – DOBRNA– Zdraviliški kraj 3. mesto
Dobrna, najstarejše
slovenske toplice
V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom, dvajset kilometrov
severno od Celja, leži Dobrna, izjemna zaradi zdravilne vode, ki
so jo poznali že Kelti in Rimljani. Dobrnske toplice so bile prvič
omenjene leta 1403; tako so najstarejše delujoče slovensko
termalno zdravilišče. Brez njega Dobrne ne bi bilo na zemljevidu
sodobnih turističnih destinacij.
Foto: Gregor Katič
17
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Odmaknjena od industrije, mestnega hrupa in prometa, z blagim
podnebjem, je Dobrna od nekdaj priznano zdravilišče za zdravljenje
ginekoloških obolenj in neplodnosti. Zdaj je program širši in učinkovit
tudi pri zdravljenju poškodb, revmatičnih in nevroloških obolenj
ter športne medicine.
Terme Dobrna so sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče,
ki ponuja nastanitev v hotelu Vita, kjer je večina terapevtskih
storitev, v reprezentančni vili Higiea s poročno dvorano in v hotelu
Park, primernem za obiskovalce, ki radi sami oblikujejo svoj dnevni
ritem. Najstarejši topliški objekt, Zdraviliški dom iz leta 1624, o čemer
priča vzidana napisna plošča iz tistih časov, vsebuje srce toplic
– termalni vrelec.
Aktivne počitnice v čudoviti naravi
Dobrna je privlačna tudi za tiste, ki ne potrebujejo medicinsko-terapevtskih
programov, radi pa aktivno preživljajo svoj prosti čas. Na voljo
so jim bazen, center za dobro počutje, Kneippov program, masažno-lepotni
center ...
Veliko ponuja tudi naravno okolje. Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi
kraji, ki so imeli svoj park. Ta je dragocen biser nenadomestljive
naravne dediščine. Navdušuje nas s cvetličnimi nasadi, poleti pa z naravno
svežino; vzorno označena drevesa ponujajo bogata botanična
doživetja. Okoli leta 1820 je bila v njem zasajena kostanjeva aleja, ki
povezuje Zdraviliški dom z naseljem Dobrna, nad katerim na vzpetini
dominira baročna cerkev Marije vnebovzete.
Vas Dobrna je občinsko središče za deset zaselkov, skozi katere vodijo
Poti Dobrne (Sprehajalna pot ob potoku Dobrnica, Gozdna učna
pot, Anina pot, Loška pot s še delujočim Vovkovim mlinom na vodno
kolo in druge), kjer domači zanesenjaki skrbijo za kulturno dediščino.
Posebne pozornosti je vredna več kot tristo let stara domačija
V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom
Šumej v Brdcah nad Dobrno, na Anini poti, z ohranjeno prvotno zasnovo
s črno kuhinjo z vonjem po dimu in prepredeno s pajčevino
minljivosti časa.
Pod vznožje Paškega Kozjaka se zajeda soteska Hudičev graben, na
njenem začetku pa je v živo skalo vklesana jama Ledenica; nekoč za
skladiščenje ledu pivovarne Gutenek, zdaj pa je ambient za koncerte
vokalnih skupin.
Na Dobrni je pet označenih kolesarskih poti različnih dolžin in težavnostnih
stopenj. Najzahtevnejše popeljejo na planjave Paškega
Kozjaka; ena najlepših, dolina Daje, z raznoliko floro, razveseli oko, nahrani
dušo in ponuja zdravilne zeli za dobro počutje.
V to je usmerjena tudi kulinarična ponudba Term Dobrna in lokalnih
turističnih ponudnikov. Vabimo vas, da se o ponudbi prepričate sami,
zato dovolite, da vas povabimo na Dobrno, ki slovi kot kraj, kjer je dobro
počutje že stoletja doma.
Nove hiške v središču Dobrne za prodajo lokalnih izdelkov in
pridelkov
Foto: arhiv Občine Dobrna
Hotel Vita
ZTŠK Dobrna – TIC Dobrna
Dobrna 1a, 3204 Dobrna
telefon: (03) 780 10 64 e-naslov: tic@dobrna.si
splet: www.ztsk-dobrna.si
Foto: Gregor Katič
Občina Dobrna
Dobrna 19, 3204 Dobrna
telefon: (03) 780 10 50 e-naslov: obcina@dobrna.si
splet: www.dobrna.si
Lipov list – Oktober 2018
2018 – PREDJAMA– Izletniški kraj 1. mesto
18
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Največji jamski grad
na svetu in eden
najslikovitejših
Predjama je vasica na Postojnskem, ki se zajeda pod planoto
Hrušice in Nanosa. Kljub svoji majhnosti skriva številne zaklade,
predvsem mogočen Predjamski grad, ki že več kot osemsto let
stoji sredi 123 metrov visoke kamnite stene. Vpisan je celo v
Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu.
Predjamski grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so ga zgradili oglejski
opati in mu dali gotsko podobo. Pozneje so ga prezidali novi lastniki
iz rodbine Luegg, katerih najznamenitejši predstavnik je Erazem
Predjamski. Predjamski grad velja za edini v celoti ohranjen jamski
grad v Evropi, ki s svojo znamenito lego ponuja edinstven vpogled v
gradbene tehnike in iznajdljivost srednjeveških ljudi, ki so iskali zatočišče
tik ob vhodu v jamo.
Nenehen preplet naravnega in umetnega, dela človeških rok in
ustvarjalnosti narave oblikuje biser srednjeveške iznajdljivosti. Največji
jamski grad na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, slikovito
pripoveduje zgodbo časa, ko se je moralo udobje umikati varnosti in
ko je žvenket orožja nemalokrat preglasil trubadursko pesem. Tako
poseben in edinstven je, da se uvršča v deseterico najbolj fascinantnih
gradov na svetu. Tako romantičen, da ga številni izberejo za svoj
poročni obred.
Za gradom je preplet skrivnih rovov, od koder je na roparske pohode
odhajal vitez Erazem Predjamski. V jami pod gradom pa so svoje
domovanje našli netopirji. V Predjami stojita tudi lepa gotska cerkvica
Marije sedem žalosti in več kot petsto let stara lipa, pod katero naj bi
bil pokopan sam Erazem Predjamski.
V vasi je tudi muzejska zbirka Pri stari dami. Ta predstavlja predmete,
fotografije in pisma iz obdobja prve svetovne vojne, ki so tematsko
bogat in pomemben del zapuščine, vezane še zlasti na soško bojišče
in na njegovo neposredno zaledje. Drugi del obsega lovsko zbirko,
ki je posvečena naravi – gozdu in lovstvu. Različne oblike lova, od
polharstva do nastavljanja pasti in lova s puško, imajo na tem območju
večstoletno tradicijo in z gotovostjo lahko trdimo, da je lov našim
prednikom omogočal preživetje.
Foto: Ivan Majc
Lipov list – Oktober 2018
2018 – KOSTANJEVICA NA KRKI – Izletniški kraj 2. mesto
Majhno mesto
za velika doživetja
Kostanjevica na Krki je edino slovensko mesto na rečnem otoku.
Bogata naravna in kulturna dediščina obiskovalcu omogoča
edinstvena doživetja in oglede znamenitosti starega mestnega
jedra, Kostanjeviške jame, parka Forma viva, Galerije Božidar
Jakac in drugih, zato je priljubljen izletniški kraj za sproščen ali
aktiven oddih ob reki Krki in vinorodni krajini Gorjancev.
19
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Najstarejša ohranjena stavba v mestu je župnijska cerkev sv. Jakoba.
Leseni hrastovi mostovi so zaradi bližnjega Krakovskega gozda značilni
za to območje; najzanimivejši je Tercialski most – njegovo lego je v
urbanistični zasnovi Kostanjevice predvidel arhitekt Jože Plečnik. Ivina
hiša je največja meščanska hiša na otoku (zgrajena leta 1878), prenovljena
pa je v lepe turistične apartmaje pod imenom Vila Castanea.
Osnovna šola Jožeta Gorjupa, zgrajena leta 1906, ima na zahodni strani
mozaik Bitka na Krškem polju, v njej pa so razstavljena likovna dela
slovenskih in tujih avtorjev iz zbirke Galerije Božidar Jakac.
Galerija Božidar Jakac je ena največjih in najlepših slovenskih galerij, saj
je v stavbi nekdanjega cistercijanskega samostana iz prve polovice 13.
stoletja. Poimenovana je po Božidarju Jakcu, poleg njegovih del pa so
s stalnimi postavitvami predstavljena še dela Jožeta Gorjupa, Toneta
Kralja, Franceta Kralja, Franceta Goršeta, Janeza Boljke, Zorana Didka
in Bogdana Borčića ter Pleterska zbirka evropskih slikarjev. Prostori desakralizirane
samostanske cerkve in lapidarija so namenjeni občasnim
razstavam vrhunskih domačih in tujih umetnikov. Prenovljeni prostori
zahodnega krila galerije pa so namenjeni odmevnim domačim in
mednarodnim razstavnim projektom (več na: www.galerija-bj.si).
Park skulptur Forma viva bogati okolico galerije; v njem je na ogled
več kot sto skulptur (iz hrastovega lesa). Mednarodni kiparski simpozij
Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka od leta 1961 in velja za najstarejši
še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu, ki od leta 1998 poteka
bienalno z udeležbo kiparjev z vsega sveta.
Tercialski most v Kostanjevici na Krki
Foto: arhiv Občine Kostanjevica na Krki
Kulinarična plat ponudbe
Kostanjeviška jama, nedaleč od mesta, ob vznožju Gorjancev, razkriva
prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik (več na: www.kostanjeviska-jama.com).
V neposredni bližini je tudi Krakovski gozd – pragozd, ki je največji nižinski
gozd v Sloveniji in oaza nekaterih zaščitenih in ogroženih živalskih
in rastlinskih vrst.
Pohodne in kolesarske poti s svojo pestrostjo zlahka prepričajo obiskovalce,
da raziskovanje vinorodne krajine ter kulturne in naravne
dediščine Kostanjevice na Krki podaljšajo iz enodnevnega izleta v doživetje
za konec tedna.
Aktualno dogajanje v Kostanjevici na Krki:
• razstava: Nataša Prosenc Stearns: Hotelski dnevnik,
Galerija Božidar Jakac (do 4. novembra 2018);
• razstava: Branko Cvetkovič: Ne-prostor/Nični prostor,
Galerija Božidar Jakac (do 25. novembra 2018);
• razstava: Andrej Lamut: Mnemosis, Lamutov likovni salon
(do 25. novembra 2018);
• razstava: Dugo, Kusterle, Valvassori – Tri zgodbe z meje,
gostujoča razstava Pilonove galerije iz Ajdovščine,
Galerija Božidar Jakac (od 19. oktobra 2018
do februarja 2019);
• tradicionalna prireditev: Jesen na Tamalem plac,
20. oktobra 2018 od 14. ure;
• Čebularski pohod na Rako, 18. november 2018, od 9. ure;
• Vinogradniški pohod na Polom, 26. november 2018,
od 9. ure.
TIC Kostanjevica na Krki –
Lamutov likovni salon
Oražnova ulica 5, 8311 Kostanjevica na Krki
telefon: (07) 49 88 152, (07) 49 88 140
e-naslov: tic-gbj@galerija-bj.si
Foto: Tatjana Eberl
Lipov list – Oktober 2018
2018 – KAMP DANICA – Kamp 1. mesto
20
Kamp Danica se nahaja v osrčju Julijskih
Alp, ob reki Savi v Bohinjski Bistrici, nedaleč
od Bohinjskega jezera ter smučišč Sorica,
Senožeta in Vogel. Pod mogočnimi gorami
Triglavskega pogorja boste kadarkoli našli
svoj mir in sprostitev. Kamp sprejme do
700 gostov, obratuje 365 dni na leto, pozimi
ponujamo tudi ugodne smučarske pakete.
odprt celo leto!
Camp Danica Bohinj
Triglavska cesta 60
SI–4264 Bohinjska Bistrica
t: +386 (0)4 572 10 55
+386 (0)4 572 17 02
e: info@camp-danica.si
www.camp-danica.si
Bohinj Camp Danica
2018 – GLAMPING SONČNA DOLINA BIOTERME – Glamping 2. mesto
Največje razkošje je
narava sama
Nov glamping resort Glamping Sončna dolina Bioterme
leži v bližini štirizvezdičnega hotela Bioterme in njegovega
termalnega parka. Kot zaokrožena samostojna enota svojim
gostom ponuja zasebnost, obenem pa možnost uporabe
gostinskih, kopaliških in velneških storitev v hotelu Bioterme in
termalnem parku.
21
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Ležeč na sončnem pobočju kraja Mala Nedelja se glamping elegantno
staplja z okoliško naravo, s čimer gostom ponuja popoln užitek
prostranosti gozdov, travnikov in vinskih trt, zaokrožen z mirom in tišino;
obenem pa zgolj petnajst kilometrov oddaljeni Ljutomer zadosti
vsem morebitnim potrebam po mestnem utripu.
Glamping Sončna dolina Bioterme obsega dvaindvajset glamping vil
in enajst glamping šotorov, ki lahko sprejmejo od enega do največ
šest gostov. Vse glamping enote so elegantno opremljene in zagotavljajo
udobno bivanje, obenem pa ohranjajo pristno izkušnjo kampiranja.
»Glamurozno« noto zagotavlja možnost uporabe lesene kadi z
geotermalno vodo na terasi nekaterih enot glamping vil.
Šotori so sezonske narave (odprti so od aprila do oktobra), vile pa so
na voljo vse dni v letu.
Od letošnjega poletja je v sklopu Glampinga Sončna dolina Bioterme
na voljo tudi biološki plavalni bazen, ki še dodatno oplemeniti ekološko
obarvano zgodbo.
Glamping Sončna dolina Bioterme je idealna izbira za preživljanje
prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje in sproščanje telesa
ter duha – kadar koli, ko začutite potrebo po tem.
Gostom glampinga je na voljo tudi ponudba hotela Bioterme in termalnega
parka – gostinske storitve, notranji in zunanji bazeni s termalno
vodo, fitnes in svet savn s petimi različnimi savnami, pa tudi
vse druge velneške storitve (za doplačilo).
Glamping Sončna dolina Bioterme je edinstven zaradi lege v neokrnjeni
naravi, obenem pa obiskovalcem zagotavlja popolno izkušnjo
z dodatno ponudbo hotelskih in kopaliških storitev.
Glamping vile in šotori so različno veliki (big, medium in small – veliki,
srednje veliki in majhni) in tako omogočajo gostom izbiro po lastnih
željah. Enote z oznako »big« sprejmejo od pet do šest oseb (dve spalnici
z zakonskim ležiščem, spalnica s pogradom), »medium« od tri do
štiri goste (spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica z dvema ležiščema),
enote z oznako »small« pa so namenjene enemu ali dvema gostoma
(spalnica z zakonskim ležiščem). Vsaka enota ima svojo kuhinjo,
kopalnico in prostorno teraso z vrtnim pohištvom. Posamezne
enote imajo na terasi tudi leseno kad s termalno vodo. Užitek v prepletu
narave, miru in udobja je zagotovljen.
Vabljeni v Glamping Sončna dolina Bioterme, kjer vam že za 49,90
evra po osebi na noč (z vključenim polpenzionom) pričaramo nepozaben
oddih v objemu neokrnjene prleške narave.
Več: www.bioterme.si, hotel@bioterme.si, (02) 565 20 00
Foto: arhiv Glamping Sončna dolina Bioterme
Lipov list – Oktober 2018
2018 – SLOVENJ GRADEC – Mestno jedro 3. mesto
22
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Dobrodošli v Slovenj
Gradcu in Mislinjski
dolini
Mislinjska dolina je ena treh dolin Koroške pokrajine, ki,
obdana s Pohorjem in Uršljo goro, obiskovalcem ponuja zeleno
gozdnato podobo skrivnostnosti in miru, ki je v zdajšnjem
urbanem svetu čedalje bolj cenjena vrednota. Vabimo vas, da
nas obiščete in preživite nepozabne trenutke v Slovenj Gradcu,
mestecu med gorami, ki se ponaša s številnimi kulturnimi in
zgodovinskimi doživetji ter naravnimi lepotami.
Foto: David Valič
Lepo ohranjeno mesto jedro
Slovenj Gradec – mesto Glasnik miru
Slovenj Gradec je mesto, ki je poznano po številnih umetnikih in prireditvah,
v letu 2012 tudi v okviru projekta Evropska prestolnica kulture.
Središče kulturnega življenja je mestno jedro, ki je ohranilo neokrnjeno
podobo iz preteklosti.
Številne mednarodne prireditve in razstave, nekatere tudi pod pokroviteljstvom
OZN, so Slovenj Gradec trajno zaznamovale kot mesto
miru in mednarodnega sporazumevanja z naslovom mesta Glasnika
miru, ki ga je Slovenj Gradcu leta 1989 podelil takratni generalni sekretar
OZN.
Turistična ponudba mesta je pestra in raznolika, primerna tako za tiste,
ki iščejo kulturna doživetja, kot za tiste, ki želijo svoj prosti čas preživljati
v objemu neokrnjene narave in ob obilici možnosti za športne,
rekreacijske in tudi kulinarične užitke.
Turistične zanimivosti
Mestno jedro Slovenj Gradca je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo,
stavbe pa nosijo podobo iz 19. stoletja. V jedru so Koroška galerija
likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, cerkvi sv. Elizabete
in sv. Duha, Muzej skladatelja samospevov Huga Wolfa, Galerija družine
Perger, mojstrov medičarske in svečarske obrti, ostanki srednjeveškega
obzidja in graščina Rotenturn.
V okolici mesta lahko najdete številne etnološke zanimivosti – tipične
kozolce iz Mislinjske doline, stare kmečke hiše, kapelice, kakšen
vodni mlin ali žago.
Slovenj Gradec ponuja s svojo okolico odlične možnosti za šport in
rekreacijo: smučanje, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo
in planinarjenje. Pestra je ponudba krajših tematskih turističnih
Srednjeveški festival
poti z etnološkimi, kulturno-zgodovinskimi in naravovarstvenimi
vsebinami.
Športni center Slovenj Gradec je odlična lokacija za priprave vrhunskih
športnikov. Tem so na voljo športna dvorana, borilnica, fitnes,
nogometni stadion s pomožnim igriščem, atletski stadion in poletno
kopališče.
Razgiban teren smučarskega središča Kope je primerna izbira za začetnike
in zahtevne smučarje, v poletnem času pa je odlično izhodišče
za pohodništvo in kolesarjenje.
Prenočišča so popotnikom in turistom na voljo v dveh hotelih, v mladinskem
hotelu in na prijetno urejenih turističnih kmetijah v okolici
mesta, kjer lahko pokušate tudi pestro kulinarično ponudbo Koroške
in Mislinjske doline.
Slovenj Gradec ponuja vsem obiskovalcem gostoljubno in urejeno
podobo, za svoja prizadevanja na področju urejanja okolja je, poleg
številnih priznanj Turistične zveze Slovenije, leta 2015 prejel tudi zlato
priznanje v okviru tekmovanja v urejenosti evropskih mest in vasi
Entente Florale.
Vabimo vas, da nas obiščete!
Javni zavod SPOTUR – TIC Slovenj Gradec
Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec
telefon: (02) 881 21 16, 051 320 978
e-naslov: tic@slovenjgradec.si
splet: www.turizem-slovenjgradec.si
Prijetne poti za kolesarjenje
Foto: Nika Hölzl Praper
Foto: Nika Hölzl Praper
Lipov list – Oktober 2018
2018 – ZAGORJE – Vaško jedro 1. mesto
Dragocena zapuščina
grofov Attemsov
Zagorje je naselje v Občini Kozje. Njegovo jedro se je razvilo
pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Zagorske Matere
Božje, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Nad
glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, to je čas zgodnjega
baroka, ko naj bi bil zgrajen cerkveni zvonik, ki ima edinstveno
osmerokotno obliko. Sama cerkev pa je še starejša; njeni začetki
segajo v srednji vek. V njej so tudi lepe, obnovljene mogočne
baročne orgle. Do leta 1867 je bilo okoli cerkve tudi pokopališče.
Obzidje in eskarpo so popravili leta 1876. Obzidje je tako močno,
da je nekoč verjetno varovalo tabor.
Župnijska božjepotna cerkev Zagorske Matere Božje
Foto: arhiv Občine Kozje
23
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Odgovor na vprašanje, zakaj stoji tukaj tako mogočna cerkev, je povezan
z družino Attems. Grofje Attems so hodili na območje Zagorja
na lov. To je bilo v času turških vpadov. Na enem od osvajalskih turških
pohodov so v Zagorju ujeli grofa Attemsa in ga odpeljali v ujetništvo
v Turčijo. Grof se je zaobljubil, da bo, če bo rešen iz turških zaporov,
v Zagorju zgradil cerkev.
V Zagorju je več kot sto let delovala šola, dokler se ni kraj leta 1964
združil z bližnjim Lesičnim v enoten šolski okoliš, vendar so nižji razredi
ostali v Zagorju do leta 1977. Šola še zdaj stoji nasproti župnišča,
v neposredni bližini cerkve. V celoti je bila obnovljena v letu 2009. V
njej imata sedež Kulturno društvo Zagorje in KS Zagorje.
Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 metrov in
leži na robu planote pod Bohorjem, ki se spušča proti Lesičnemu. Na
severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 metrov). Okoli vasi
so obdelovalne površine. Prebivalci so zaposleni v Kozjem in drugih,
bolj oddaljenih krajih.
Zagorje z okolico ponuja čudovite možnosti za pohodništvo in kolesarstvo.
Še zlasti prijetna je krožna pot med Zagorjem in Lesičnim. Za
športne navdušence je v vasi urejeno športno igrišče z večnamenskim
Lurška jama je prijetna tudi za koncerte
Foto: arhiv Občine Kozje
prostorom. Zanimiva pa je tudi dolina potoka Bistrice, še zlasti soteska
ob istoimenskem kraju.
V bližini naselja je Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje
postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode, primerne
za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so obiskovali jamo.
Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je poraščen z mahom
in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika
zemljišča, kjer leži spodmol, tega dala v uporabo cerkvi. Lokacija
je doživljala burne čase v skladu s trenutno politiko, leta 2011 pa so
jo obnovili in uredili.
Domače kulturno društvo je jamo že večkrat uporabilo kot prizorišče
za božično igro in koncerte. Ambient Lurške jame je primeren tudi za
poroke, krste in preostale osebne praznike, ki si jih ljudje želijo doživeti
na malce drugačen način.
Lurško jamo, pa tudi Zagorje na splošno, obiskuje čedalje več organiziranih
skupin in individualnih turistov.
Lipov list – Oktober 2018
2018 – AMBRUS – Vaško jedro 3. mesto
24
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Ambrus – prijetna
domačnost in toplina
Ambrus je gručasta središčna vas, ki leži v zahodnem delu Suhe
krajine in na južnem pobočju Kamnega vrha ter spada v občino
Ivančna Gorica. Površje naselja, ki ima približno 250 prebivalcev,
je zakraselo, travniki in njive pa so urejeni v terase. V krajevno
skupnost in župnijo poleg središčnega Ambrusa spadajo tudi
Kal, Kamni Vrh, Brezovi Dol, Bakrc, Višnje in Primča vas.
Kraj se ponaša z lepo naravo na dosegu roke, urejenostjo vaškega
jedra, predvsem pa s prijaznostjo ljudi, ki so vselej pripravljeni priskočiti
na pomoč ter s tem sebi in drugim bogatijo življenje. Številni
se tako že v mladih letih s sodelovanjem v društvih in drugih skupinah,
ki delujejo v domačem kraju, odločajo soustvarjati pisan mozaik
skupnosti. V Ambrusu so dejavna gasilsko, kulturno, turistično in
športno društvo, Lovska družina Suha krajina ter krajevna organizacija
Rdečega križa, ki se povezujejo med sabo in s krajevno skupnostjo,
poleg tega pa tudi s podružnično šolo in župnijo. Letos je PGD
Ambrus praznovalo 110 let delovanja, kulturno društvo obstaja več
kot 25 let, športno društvo več kot dvajset let. TD Ambrus je mlado, a
prav tako uspešno, saj sodeluje pri različnih domačih dogodkih, poleg
tega pa igra pomembno vlogo pri urejenosti kraja, ki ga želi predstaviti
tudi širšemu svetu.
Odraz medsebojnega, pogosto medgeneracijskega sodelovanja krajanov
so številne kakovostne prireditve za otroke in odrasle – od koncertov,
literarnih večerov, ustvarjalnih delavnic, gledaliških predstav
in razstav do športnih in pohodniških dogodkov, sejmov in prireditev,
povezanih z ohranjanjem dediščine vasi, kot so, denimo, polhanje,
ličkanje koruze ...
Poleg tega je bilo v kraju v zadnjih letih izpeljanih nekaj večjih projektov,
med njimi gradnja večnamenskega odra na šolskem igrišču,
Pisan mozaik z odtisi dlani v Ambruškem parku kulture
obnova kulturnega doma in šole ter postavitev novega evharističnega
križa nad vasjo, ki je nadomestil starega, že načetega. Prvi križ je bil
postavljen na istem mestu kot spodbuda h krščanskemu življenju in
kot spomin na drugi evharistični kongres na območju nekdanje skupne
države, ki je bil leta 1935 v Ljubljani.
Od letošnjega poletja vaško jedro krasi tudi Ambruški park kulture,
ki brez besed pripoveduje zgodbo o tem, kako močno so tukajšnji
ljudje povezani med seboj. V parku so razstava skulptur z naslovom
Življenje po življenju in instalacija s škljoci za polhe, ki sta delo kiparke
in oblikovalke Marjete Baša, ter pisan mozaik z odtisi dlani, ki je
prav tako nastal pod njenim mentorstvom. Vse to dopolnjuje knjigobežnica,
ki je s poslikavami ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič kot živa
ilustracija življenja v Ambrusu; prikazuje namreč značilne motive tukajšnjih
krajev. Ambruški park kulture je plod sodelovanja ambruških
umetnikov, članov TD Ambrus in vseh drugih krajanov, ki srčno ljubijo
svoj domači kraj. Le kdo ga ne bi? Ambrus je namreč pravi dom,
saj ponuja toplino in zavetje, s svojo prijetno domačnostjo pa navduši
vsakogar, ki ga obišče.
Lepo vaško jedro in narava na dosegu roke
Foto: Davorin Perko
Foto: Gašper Stopar
Lipov list – Oktober 2018
2018 – NARAVOSLOVNA UČNA POT PO SLEDEH VODOMCA – Tematska pot 2. mesto
Po sledeh vodomca
Naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca ponuja nova
doživetja in odkriva skrite poti za ohranitev narave in njenih
prebivalcev. Ljubitelje narave in pohodništva vodi od vasi
Cerovo proti logu, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov,
do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Od tod se dviguje po
kraškem gozdnem terenu do Županove jame in do enega redkih
ohranjenih protiturških taborov v Sloveniji, Tabora Cerovo.
Zatem se spusti nazaj proti izhodišču.
V vaškem jedru Cerovo je informacijska tabla, ki obiskovalce seznanja
s potjo; tam sta tudi tabli s fotografijami in kratkimi opisi tukaj živečih
ptic, ki omogočata tudi poslušanje ptičjega petja.
Log, do koder povede krožna pot Po sledeh vodomca iz Cerovega,
leži na čudovitem stiku gozda in travnikov, tik ob odseku Evropske
pešpoti E6. Ob ribnikih je urejena ornitološko-botanična krožna učna
pot s tremi opazovalnicami za ptice, mejico z različnimi vrstami grmovnic
in lesenim pomolom, ki vodi v osrčje mokrišča. Na brežini
pod gozdom so urejeni zeliščni vrt, sadovnjak in čebelnjak. Tukaj prirejajo
tudi vodene oglede za skupine obiskovalcev.
Pot nadaljujemo skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka
Podlom, kjer prebiva pravljično gozdno ljudstvo Podlomarji.
Pot nato povede do slikovite Županove jame in do Tabora Cerovo ter
nazaj na izhodišče, v vas Cerovo. Trasa poti je dolga 5,2 kilometra, lahko
pa prehodite tudi njen krajši krog.
Posebna zanimivost poti Po sledeh vodomca so informativne table s
panoramskim zemljevidom, ki so izdelane tako, da si lahko obiskovalec
s pomočjo spletne aplikacije (Pan map), na telefonu ali tabličnem
računalniku, ogleda celotno učno pot na sodoben, interaktivni način.
Ob poti se lahko ustavite ob dvaindvajsetih tablah s poučno vsebino.
Na območju učne poti je postavljenih sto gnezdilnic za plavčka,
plezalčka, veliko in čopasto sinico, za sovo kozačo, pegasto in lesno
sovo, druge gozdne ptice in tudi gnezdišča za netopirje.
Foto: Matej Kovačič
V sklopu učne poti potekajo različne delavnice, seminarji in vodeni
ogledi ter gozdna pedagogika. Takšne dejavnosti v pristnem stiku
z naravo krepijo odgovoren in zdrav odnos do nje. Ključni namen
in cilj naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca je namreč
ozaveščanje in izobraževanje ljudi o pomembnosti biotske raznovrstnosti
in njenega ohranjanja ter spoštljivega odnosa človeka do
narave.
Gozdovi so pljuča našega planeta, raznovrstnost živih bitij pa zagotavlja
celovito delovanje ekosistema, katerega del smo tudi ljudje!
25
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Podlom s Podlomarji
Opazovalnica v logu
Foto in ilustracija: Jože Trobec
Foto: Katarina Podržaj
Lipov list – Oktober 2018
26
2018 – POT PASTIRSKIH ŠKRATOV – Tematska pot 3. mesto
27
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Jesen na vasi 12.10.2018 - 14.10.2018 Tržišče 030 244 889 Turistično društvo Tržišče
Obujanje spomina na trgatveno
veselico v dolini
14.10.2018 Mačkovci 02 545 96 70
Zveza kulturnih in turističnih
društev občine Puconci
Trgatvena veselica v dolini 14.10.2018 Puconci 02 549 13 55 Turistično društvo Vrtnica
19. kostanjev praznik v Rodiku 14.10.2018 Kozina 041 361 785 Turistično društvo Rodik
22. praznik kostanja 20.10.2018 - 21.10.2018 Šempas 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje
17. pohod po Sromeljski
pešpoti – poti vina in sonca
20.10.2018 Sromlje 07 477 80 21 Turistično društvo Sromlje
Mlada portugalka v Beli krajini 20.10.2018 - 21.10.2018 Metlika 07 36 35 470 Turistično društvo Vigred Metlika
Barok v Celju 26.10.2018 - 27.10.2018 Celje 03 492 69 20
Turistično in kulturno
društvo Celje - Kvartirna hiša
Noč čarovnic na tržnici Prebold 27.10.2018 Prebold 031 722 250 Turistično društvo Prebold
21. pohod po sledeh Soške fronte 28.10.2017 Komen 05 7664 334 Turistično društvo Brest
Jesenski B.O. FEjST 31.10.2018 Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
Sadje in vino ob svetem Martinu 02.11.2018 - 05.11.2018 Malečnik 031 653 383
Turistično društvo Šempeter
Malečnik-Ruprče
VIII. Martinov pohod
»od kleti do kleti«
02.11.2018 Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina
Martinovo rajžanje 10.11.2018 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Martinovanje na Dobrni 10.11.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna
Razhodnja 10.11.2018 Velika Loka 07 348 99 00 Turistično društvo Čatež Velika Loka
Martinovanje v Kamnici 10.11.2018 - 11.11.2018 Kamnica 02 624 03 64 Turistično društvo Kamnica
Martinovanje na PVTC,
odsek Limbuš–Vrhov dol
10.11.2018 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš
Martinov sejem na Bizeljskem 10.11.2018 Bizeljsko 040 714 385 Turistično društvo Bizeljsko
10. sejem rabljene
smučarske opreme
24.11.2018 - 25.11.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora
12. Paslejdnca 25.11.2018 Podbrdo 041 601 248 Društvo Baška dediščina
Zimski glasbeni festival –
Metaldays
29.11.2018 - 01.12.2018 Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
24. Andrejev sejem 01.12.2018 Železniki 04 514 73 56 Turistično društvo Železniki
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Oktober 2018
28
Fokus
Obujanje spomina na konjske vprege, ki so bile stoletja vsakdanjik makadamskih poti
TD Zalog
Po zaloški cesti je
»furati fajn«
Na skrajnem vzhodu Ljubljane, kjer se počasi oži in zapira Ljubljanska kotlina, ob vznožju Janškega
hribovja, leži naselje Zalog, okoli njega pa so posejane še vasice Spodnji Kašelj, Podgrad, Gradovlje in
Gostinca. Zalog in slikovite vasice z bližnjega hriba opazuje in varuje starodavna, še naseljena graščina
oziroma srednjeveški grad Osterberg.
Tukaj se srečujejo tri reke: v Savo se izlivata Ljubljanica in Kamniška
Bistrica, poleg njiju pa še manjši potok Besnica. Dolga stoletja, pred
prihodom železnice, je po Savi in delu Ljubljanice potekala živahna
rečna plovba. V Zalogu je bilo največje rečno pristanišče avstro-ogrskega
cesarstva, ki je delovalo stoletja, do prihoda železne ceste v
Ljubljano.
Z leti so zaradi sporov in drugih interesov zgradili pot (pozneje cesto)
po kopnem, ki je vodila iz pristanišča v Zalogu do mesta; tovor so
odtlej prevažali po njej, na furmanskih vozovih. Tako je tudi nastala
Zaloška cesta – poleg nje pa številne anekdote in zgodbe na račun
furmanov, gostiln in drugih spremljajočih dejavnosti na tej razmeroma
kratki furmanski poti. Kdo ne pozna ponarodele pesmi: »Po zaloški
cesti je furati fajn, so goste gostilne in kelnarce so fajn ...«
Ustanovitev TD Zalog
Ob prelomu tisočletja se je v Ljubljani začela pobuda za smelejši razvoj
turizma v zaledju glavnega mesta, saj to premore veliko zanimivosti
– naravnih, geografskih, kulinaričnih in drugih, ki so privlačne za
turiste. Poleg tega so možnosti za razgibano preživljanje prostega
časa v okolici Ljubljane zanimive tudi za njene prebivalce – in seveda
za prebivalce okoliških naselij.
Zaradi tega (in spodbud zavoda Turizem Ljubljana) se je skupina krajanov
Zaloga odločila ustanoviti turistični društvo. TD Zalog je maja
leta 1998 ustanovilo 35 krajanov.
Razgledni stolp na Debnem vrhu
Prav tedaj je skupina zanesenjakov pod okriljem Društva upokojencev
Zalog zbrala pogum in denar ter na najvišji točki nad Zalogom,
Debnem vrhu, postavila mogočen, lesen razgledni stolp z orientacijsko
ploščo. Kmalu po ustanovitvi TD Zalog so stolp in orientacijsko
ploščo slovesno predali v upravljanje novemu društvu. Odtlej je Debni
vrh zelo priljubljena rekreacijsko-pohodniška točka, ki jo obiskuje
čedalje več ljudi.
TD Zalog skrbi za stolp, s katerega se odpira pogled na Ljubljano,
strugo Ljubljanice ter okoliške hribe, in ploščo z zbiranjem denarja za
njuno vzdrževanje in prostovoljnim delom.
Na Debni vrh sicer vodijo poti iz več strani. Najbolj obljudeni vodita iz
Zaloga, ena iz Sostra, ena pa iz vasice Podgrad. Ta se tudi povezuje s čedalje
bolj obiskano Ostrovrharjevo pohodno potjo, ki so jo uredili vaščani
Podgrada pod okriljem takratnega Kulturnega društva Podgrad. Že več
kot deset let pripravljajo vodene pohode po tej privlačni poti, ki združuje
tukajšnjo kulturno, zgodovinsko in tehnično dediščino.
Lipov list - Oktober 2018
Prireditev Po zaloški cesti je »furati fajn« popestrijo tudi
starodobniki ...
Narava tukaj resnično ni skoparila; obdarila nas je s slikovitimi mešanimi
gozdovi in čudovitim hribovjem, ki ponujajo edinstvene sprehode
po urejenih poteh ter druge možnosti za šport, rekreacijo in
oddih. In čudovite poglede na Ljubljansko kotlino, Kamniško-Savinjske
Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Polhograjsko hribovje, sotočje
Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ... Narava nas razveseljuje in
nagrajuje v vseh letnih časih.
Čiščenje okolja
A žal se v njej prepogosto pojavljajo smeti in odlagališča odpadkov.
TD Zalog tako že vrsto let pripravlja obsežne čistilne akcije, na katere
vsako leto privabimo številne posameznike in društva ter kar nekaj
podjetij. V zadnjih desetih letih smo zbrali več kot 350 ton oziroma
precej več kot 1000 kubičnih metrov različnih smeti in odpadkov. Čistilnih
akcij se je udeležilo nekaj več kot 1640 prostovoljcev, opravljenih
pa je bilo več kot 5400 prostovoljnih delovnih ur. Očistili in sanirali
smo številna divja odlagališča. Nekatere lokacije smo tudi fizično
zavarovali in tako preprečili dostop do njih. Letos smo se pridružili
razpisu Moja reka in v finalnem izboru dosegli visoko, drugo mesto.
Lepšega darila si ob jubileju nismo mogli želeti.
Živahna društvena dejavnost
V začetku septembra pripravlja TD Zalog prijetno lokalno turistično prireditev
Po zaloški cesti je »furati fajn«, ki je namenjena obujanju spomina
na konjske vprege, ki so bile stoletja vsakdanjik makadamskih poti.
Z njimi prevažamo obiskovalce po ulicah Zaloga in jim tako omogočamo
stik s konji, doživetje, ki ga ni mogoče izkusiti tako zlahka. Po navadi
se nam na prireditvi pridružijo tudi naši prostovoljni gasilci in obiskovalcem
razkažejo svojo opremo in vozila. Najmlajšim prikažejo osnovne
postopke gašenja, vsem drugim pa tudi uporabo defibrilatorja in
druge postopke oživljanja. Dogajanje na prireditvi popestrijo starodobna
vozila in motorji Gold Wing zveze Slovenije. V zadnjem času
prireditev popestrimo z manjšim sejmom domačih izdelkov in obrti,
na katerem lahko obiskovalci kupijo marsikaj, kar sicer ni na prodaj.
V dveh desetletjih smo bili aktivni tudi na drugih področjih: ocenjevali
smo urejenost vrtov in okolice objektov, pripravljali smo velika
kresovanja, številna predavanja in izobraževanja ter izlete, sodelovali
smo pri nekaterih odmevnih prireditvah in proslavah. Leta smo izdajali
lokalni tiskani medij Obvestila TD Zalog, v katerem smo objavljali
dogodke in zanimivosti našega društva, zgodovinske članke, dejavnost
drugih društev in podjetij v našem kraju.
V belih zimah vzorno uredimo smučarske proge za klasični tek na
smučeh, v zadnjih letih pa tudi površino za prosto tehniko.
Zelo smo ponosni tudi na to, da smo se v zadnjih letih aktivno lotili
izobraževanja javnosti o nevarnosti tujerodne invazivne pelinolistne
ambrozije, rastline, ki se je na našem območju nevarno razširila. Vsa
leta delovanja vzorno sodelujemo s krajem, društvi, podjetji, šolo, vrtcem
in vsemi, ki nas podpirajo in želijo kraju dodati nekaj več, kot le
navaden bivanjski standard.
V zgodovini delovanja TD Zalog pa bi se našlo še marsikaj, kar je lepo
razvidno iz vsebine naše spletne strani (www.td-zalog.si)!
Dušan Levičnik, predsednik TD Zalog
Foto: arhiv TD Zalog
29
Fokus
... in motorji
Razgledni stolp na Debnem vrhu
Lipov list - Oktober 2018
30
TZS
Državno tekmovanje Mladi vodnik 2018
Odlični nastopi
v knežjem mestu
V Sloveniji turizem pomeni 12 odstotkov BDP in je ena najhitreje rastočih gospodarskih panog. Nekoč se je
slovenski slogan glasil: Turizem smo ljudje in kljub temu, da smo s prenovo podobe dobili nov slogan (Slovenija –
Zelena, aktivna, zdrava), se je treba še vedno zavedati, da turizem smo – ljudje.
Pomembno je, da se tega zavedamo – s tem pa tudi izjemnega pomena
izobraževanja ljudi, ki delajo v turizmu. Ko govorimo o turističnih
poklicih, je treba še zlasti poudariti vlogo turističnega vodnika.
Prav ta je eden glavnih povezovalnih členov med različnimi kulturami
in hkrati tudi eden najpomembnejših predstavnikov destinacije.
Nanj se gostje obračajo za nasvete in priporočila, zato sta pomen in
vloga turističnega vodnika zelo velika.
Turistična Zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja natečaj in tekmovanje
za Mladega turističnega vodnika, s katerim želi mlade navdušiti,
naučiti, pripraviti in spodbuditi k opravljanju tega poklica. Tekmovanje
se začne s pripravo seminarske naloge o kraju, od koder
prihajajo mladi tekmovalci, na državnem tekmovanju pa kandidati
spoznajo določeno destinacijo, po kateri morajo tudi voditi. Proces je
zastavljen na podoben način kot izpit za turističnega vodnika na Turistično
gostinski zbornici Slovenije (TGZS).
Letošnje tekmovanje je bilo v knežjem mestu – Celju. Tekmovalci so
mesto spoznali že pred sklepnim tekmovanjem v družbi lokalnega
vodnika, zatem so morali po njem voditi sami. Kot vsako leto smo
najprej žrebali odseke vodenja in pustili kandidatom nekaj minut, da
so se lahko osredinili na svoj del. Sledilo je nekaj napotkov in lahko
smo začeli s tekmovanjem.
Kot prvi je vodenje na Krekovem trgu začel Žan Hodžić iz Ljubljane.
Strokovno žirijo je prepričal s svojim samozavestnim nastopom, lepo
retoriko, dobro orientacijo in predstavitvijo ter omembo dejstev, ki se
ne razkrivajo na prvi strani Wikipedie. Pokazalo se je, da je bil Žanov
nastop dovolj dober za osvojitev 2. mesta, s čimer si je prislužil srebrno
značko Mladega turističnega vodnika.
Sledili so številni odlični nastopi, ki so pokazali, da imajo mladi odličen
potencial za dobrega turističnega vodnika. Vsi kandidati so se na vodenje
odlično pripravili, poleg znanja so predstavili tudi zgodbe, zanimivosti,
aktualne zadeve, lokalne posebnosti in podali številna priporočila za
doživetja v Celju. Opazno je bilo, da so tudi kandidati uživali v pripravi na
ta dogodek in da so si vzeli čas ter se zadeve lotili resno in odgovorno, kot
se spodobi za prave turistične vodnike. Komisija je bila postavljena pred
izjemno težko odločitev, komu podeliti nagrado; a naposled smo po točkovanju
na tretje mesto uvrstili Natalijo Hočevar iz Studenca, ki je prejela
bronasto značko Mladega turističnega vodnika.
Zmagovalec letošnjega tekmovanja Mladi turistični vodnik in s tem
dobitnik zlate značke pa je Rok Tratnik iz kraja Nova Cerkev, ki je komisijo
prepričal še zlasti z zanimivimi informacijami – v obliki zgodb.
Po končanem tekmovanju smo se z vsemi kandidati zbrali v Starem
piskru, kjer se nam je pridružila tudi Snežana Škrbinc iz TGZS, ki je
skupaj s Petro Pistotnik iz TZS in strokovno komisijo tekmovanja slovesno
podelila nagrade.
Zmagovalec je prejel tečaj in prvo opravljanje izpita za turističnega
vodnika pri TGZS, dobitnika srebrne in bronaste značke pa sta prejela
tečaj za turističnega vodnika pri TGZS. Nagrajenci so prejeli tudi bon
za vodniški seminar in izvedbo hospitacije v okviru potovalne agencije
za mlade CMT.
Letos so bili kandidati res odlični. Upam, da se bo marsikdo od njih
resnično odločil za opravljanje izpita za turističnega vodnika; prav
rada bi jih srečala na terenu kot stanovske kolege.
Tina Hudnik, turistična vodnica in članica strokovne komisije
Nagrajenci (od leve proti desni): Natalija Hočevar, Žan Hodžić in Rok Tratnik
Lipov list - Oktober 2018
Prvi natečaj TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih spominkov
Najboljši spominki
Alpske Slovenije
SLOVENIJA
ALPSKA
31
TZS
Turistična zveza Slovenije (TZS) je kot partnerica projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 letos
izvedla natečaj za izvirne gastronomske in kulinarične spominke za turistično regijo Alpska Slovenija. To je bil prvi
natečaj v okviru projekta: TZS bo v prihodnjih treh letih izvedla še tri, prav tako za izvirne gastronomske in kulinarične
spominke za preostale tri turistične regije.
Strokovno komisijo za izbor najboljših spominkov so sestavljali: dr.
Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca Adlešič
(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in etnolog dr.
Janez Bogataj (ambasador projekta Slovenija – Evropska gastronomska
regija 2021).
Na natečaj je prispelo enainštirideset spominkov iz regije Alpska Slovenija.
Strokovna komisija je po pregledu in izboru spominkov ugotovila,
da je njihova splošna kakovost dobra; tudi izdelki, ki se niso
uvrstili v ožji izbor, imajo ob odpravi nekaterih manjših pomanjkljivosti
velik tržni potencial (pomanjkljivosti je komisija navedla ob vsakem
izdelku). Kot zanimivost: na natečaj se je prijavila tudi OŠ Ljubno
ob Savinji. »Zamisli učencev so zanimive, potrebujejo pa dobro mentorsko
vodenje, še zlasti glede oblikovanja, opreme izdelkov in njihove
funkcije,« je o njihovem spominku zapisala komisija.
Člane komisije so sicer še zlasti navdušili spominki znamke Turizma
Bohinj »Bohinjsko – From Bohinj«; zanje menijo, da so lahko odličen
zgled drugim destinacijam in tudi turističnim društvom. »Pri tem nimamo
v mislih posnemanja vsebin izdelkov, temveč spoznavanja
načinov in poti, ki privedejo do njih.«
Zlata, srebrna in bronasta priznanja
Komisija je poleg tega podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje
ter posebno priznanje v vsaki od dveh kategorij (kuhinjski pripomočki
in kulinarični spominki). Zlato priznanje za kuhinjski pripomoček
je pripadlo Turizmu Bohinj za sestavljivi model za maslo
izdelovalke Ivane Kovačič, srebrno priznanje prav tako Turizmu
Bohinj za dilco z intarzijo biserne matice Srečka Lotriča, bronasto
slikanici Medvedek peče slovensko potico avtorice Tine Orter, posebno
priznanje pa je prejela OŠ Ljubno ob Savinji za razumevanje,
kaj je kulinarični spominek Slovenije. Zlato priznanje na področju
kulinarike je komisija podelila spominku Bohinjska mal’ca
TD Bohinj, srebrno spominku Bohinjska zaska Turizma Bohinj in
suhi dimljeni klobasi Loških mesnin, bronasto spominku Eko kuhinjska
zeliščna sol Majnika premium (Majda Temnik, Zeliščni vrt
Majnika), posebno priznanje za inovativnost pa je prejela Barbara
Podpečan Jesenšek (B svet, s. p.) za spominek Posoška postrv v
oljčnem olju.
L. L.
Dvajset najboljših
Strokovna komisija je izbrala tri gastronomske in sedemnajst kulinaričnih
spominkov, ki bodo v prihodnje predstavljali Slovenijo na mednarodnih
spletnih straneh. Njihovi proizvajalci prejmejo potrdilo, ki
dokazuje, da je njihov izdelek izbran med dvajset najboljših slovenskih
gastronomskih in kulinaričnih spominkov za izbor IGCAT (Mednarodnega
inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem).
Lipov list - Oktober 2018
32
Zelene zgodbe
Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info
Skrb za naravo
Izšel je kodeks
obnašanja v naravi
Konec septembra so na konferenci na Gozdarskem inštitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavili
kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji z naslovom Obisk v naravi. Smernice temeljijo na že uveljavljenem,
a še ne zapisanem konsenzu slovenske družbe, in je nekakšne vrste dogovor med lastniki zemljišč, vzgojnimi
organizacijami, ki izvajajo dejavnosti v naravi, preostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami.
Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave in turiste v Sloveniji o ustreznem vedenju v naravi.
Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije so se maja leta 2017 prvič
sestali predstavniki civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo
in vzgojo v naravi (Planinska zveza Slovenije, Lovska zveza
Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska kolesarska mreža, Združenje
slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije),
turizmom (Turistična zveza Slovenije) in varstvom okolja
(Umanotera), predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije.
Na prvem sestanku so se pogovarjali o pomenu prostega dostopa
do narave za rekreacijo in turizem, o pomenu vzgoje in odgovornosti
organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo, partnerstvu med obiskovalci,
lastniki in državnimi organi pri ohranjanju narave. Ocenili
so, da Slovenija ponuja izjemne možnosti za obiskovanje narave
in da je sedanja ureditev področja ne glede na nekatere negativne
izkušnje in pojave, razmeroma dobra. Za to gre velika zasluga
pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, ki omogočajo
prost dostop obiskovalcem, in vzgojnega dela v rekreacijskih
organizacijah pri vzpostavljanju pravil obnašanja v naravi. Strinjali
pa so se, da takšne razmere niso samoumevne in da bi bilo koristno
okrepiti družbeni dialog in oblikovanje družbenih norm na
tem področju.
Dogovorili so se, da bodo civilnodružbene organizacije v odprtem
dialogu z lastniki, državnimi organi in siceršnjo javnostjo na podlagi
že obstoječih norm poskušale oblikovati kodeks obnašanja v naravi v
Sloveniji, ki bo enotna podlaga za vzgojo obiskovalcev narave in za
obveščanje turistov. Zveza tabornikov Slovenije je bila kot pobudnica
procesa pooblaščena za njegovo vodenje.
Prvo srečanje je prineslo tudi dogovor o oblikovanju programskega
odbora, v katerem bodo sodelovali predstavniki vključenih organizacij
in ustanov, poleg prvotnih pobudnikov pa so procesu priprave
kodeksa pritegnili tudi drugi. Tako se je do letošnjega septembra programski
odbor povečal na skupaj sedemindvajset sodelujočih organizacij,
ustanov in projektov, v zadnjih petnajstih mesecih pa so skupaj
pripravili kodeks Obisk v naravi.
Seznam organizacij, ki so oblikovale in podpisale kodeks, je na voljo
na povezavi: www.taborniki.si/novice.
L. L.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Oktober 2018
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Oktober 2018
33
Potepanja
Soška pot
Najlepše doživetje Soče
in doline Trente
Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info
Večinoma se spušča, sem in tja se malce privzdigne, zdaj hodimo po drobnem grušču, zdaj po koreninah,
zdaj po mehkih gozdnih tleh, zdaj po mivki, zdaj po udobnem makadamu, večinoma v senci gozdov ... Ves
čas pa nas na poti spremlja smaragdna Soča, »krasna hči planin«; včasih mogočno pada in glasno žubori,
potem potihoma teče, v sušnih poletnih dneh ponekod ponikne in jo zgolj slutimo pod belim kamenjem,
ki se žge v strugi. Sem in tja prečkamo reko po ličnih visečih brveh, vseskozi pa hodimo v zavetju gora, ki
ograjujejo mirno in zeleno dolino Trente. Soška pot. Vodi od izvira Soče do Bovca in je dolga petindvajset
kilometrov.
Lipov list - Oktober 2018
34
Potepanja
Spomenik Juliusu Kugyju
Dopoldne je, sredi tedna, avgusta. Parkirišče pod planinsko kočo ob
izviru Soče se počasi polni, steza, ki povede do izvira, je še razmeroma
malo obljudena; v lepih poletnih dneh utegne biti slika sicer povsem
drugačna: opisati jo je mogoče kar se da na kratko – gneča. Vodostaj
Soče je v teh dneh po vsej dolini nizek in tudi izvir je dokaj
presušen. Pa vendarle se s poti proti izviru odprejo lepi pogledi proti
goram nad Zadnjo Trento.
Izvir Soče je sicer eden najlepših kraških izvirov v Julijskih Alpah,
kopiči pa vode na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke. Reka
privre na dan iz jame s podzemnim jezercem, skozi ozko sotesko, ki
se kmalu razširi. Ljudsko izročilo pripoveduje, da so v Trenti živeli
bog Triglav, bog Jalovec in bog Mangrt. Ko je v Trento prišel hudobni
vodobruhec, ki je poplavljal vasi, so se bogovi domenili, da ga
zaprejo in zavežejo v votlino. Usta so mu odprli toliko, da lahko namaka
dolino. Ko bo odslužil svojo kazen, ga bodo rešili in takrat bo
Soča presahnila ...
Prva zamisel: do Mosta na Soči
Soško pot so začeli urejati konec osemdesetih let, je povedal Marko
Pretner iz Informacijskega središča Triglavskega narodnega parka
(TNP) v Trenti, ki skrbi zanjo. Prva zamisel je bila pot do Mosta na Soči,
a so jo sklenili končati v Bovcu. Tako skorajda v celoti poteka po TNP
in je prva in najdaljša parkovna pot v Sloveniji.
Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info
Na Soški poti je sedemnajst informacijskih točk, ki pohodnike seznanjajo
s kulturno-zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi ter stavbno
dediščino doline Soče in Triglavskega narodnega parka (TNP), je še povedal
Marko Pretner: »Tako dobi obiskovalec celovito sliko o dolini.«
Površje zgornjega dela doline je razgibano – strma pobočja, globoko
zarezane ledeniške doline, ravnega sveta skorajda ni. Gozd porašča
dno dolin in strme bregove do zgornje gozdne meje. Tok Soče v njenem
zgornjem delu je neenakomeren, živahen, ponekod celo divji. V
strugi je precej velikih balvanov in številni slapiči, brzice, tolmuni in
rečni otoki.
Od Kugyja do korit Mlinarice in alpskega vrta ...
Pot povede do številnih zanimivosti doline: spomenika Juliusu Kugyju,
ki se ozira proti mogočnemu Jalovcu (2645 m), gorniku, glasbeniku
in pisatelju, ki je odkrival skrivnosti trentarskih gora in pisal o lepotah
Julijcev. Pod njim so slikovita korita Mlinarice, hudournega
potoka, ki je izdolbel kilometer dolgo in sto metrov globoko sotesko,
ki se pred sotočjem s Sočo zloži v edinstvena korita. Na ustju korit je
osem metrov visok slap, v notranjem delu korit je več slapov in tolmunov.
Vode potoka se zbirajo med pobočji Prisojnika (2547 m) in
Razorja (2601 m), izlijejo pa se v Sočo. Zatem je tukaj alpski botanični
vrt Alpinum Juliana, prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju
v Sloveniji. V njem uspeva okoli šeststo različnih vrst rastlin, zava-
Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Foto: Mateja Gruden
Trentarska stavbna dediščina
Zanimivost Soške poti so tudi viseče brvi, ki prečkajo reko
Lipov list - Oktober 2018
35
Potepanja
Foto: Matej Lazar
Mala korita Soče
rovan pa je že od leta 1951. Malce niže, ob cerkvici, so ostanki nekdanjih
fužin. Začetek železarstva v Trenti sega v začetek 16. stoletja,
kopanje rude in fužinarstvo pa sta se ohranila dobri dve stoletji. Z
začetkom fužinarstva se je začelp tudi poseljevanje doline.
Informacijsko središče TNP in Trentarski muzej
Spet stopimo na drugi breg Soče in se spustimo po dolini, dokler nas
nova brv ne prepriča, da spet prečkamo reko. Ustavimo se ob žagi
venecijanki ob potoku Kajzarica; vodna sila Soče in njenih pritokov je
prebivalcem doline omogočala postavitev žag in mlinov. Če od tod
nadaljujemo po cesti, kmalu dospemo do vasi Trenta in Informacijskega
središča TNP s Trentarskim muzejem. V njem je mogoče spoznati
kulturno krajino, naravo in preteklo življenje v Trenti, zanimiva je
osemekranska videoinstalacija o podvodnem svetu reke Soče v štirih
letnih časih. Pred domom je panoramska tabla, ki obiskovalca opozori
na lepe poglede na vrhove nad Trento. Le malokdo ve, da je z Loga
v Trenti lepo viden tudi Triglav.
Ovčereja in sirarstvo
Pot je najbolje nadaljevati ob cesti do bližnje trgovine in gostilne
Metoje. Soška pot se zatem lagodno vije po ravnem svetu, dokler
ne prečkamo ceste in zavijemo v gozd na razgibano potko, ki se čez
čas izvije iz gozda na travnike, kjer se pogosto pasejo ovce; tod so
se v preteklosti preživljali še zlasti z ovčerejo in tropi ovac so še zdaj
razpoznavni znak doline, na številnih kmetijah pa pridelujejo okusen
ovčji sir (tudi na turistični kmetiji Jelinčič pri Malih koritih Soče,
kjer imajo prodajalnico ovčjih sirov in drugih mlečnih izdelkov).
Na tem delu poti marsikaj izvemo tudi o skalnih podorih: v zgornjem
Posočju so ti namreč zelo pogosti preoblikovalci površja. Najbolj znana
sta podora pri Plajerju (leta 1989) in podor z Berebice na drugi
strani doline (leta 1993). Slikoviti balvani pri Plajerju so zdaj priljubljeno
poletno plezališče.
Pod njim so ob Soči prijetne »plažice«, ki se vrstijo ves čas potepa ob
reki; ta sicer še zdaleč ni prijetna za kopanje, Soča trmasto vzdržuje
temperature, ki večino ljudi hitro poženejo nazaj na kopno.
Mala in Velika korita, paša za oči
Soča je tik pred sotočjem s potokom Vrsnica izdolbla približno sto
metrov dolga, do šest metrov globoka in v najožjem delu komaj meter
široka Mala korita Soče. Ta so pomembna naravna vrednota TNP;
niso tako osupljiva kot Velika korita, do katerih dospemo malce pozneje,
so pa dovolj slikovita, da ustavijo korak in pritegnejo oko.
A kaj šele poreči ob vrtoglavem pogledu na Velika korita pod vasjo
Soča? Ta so dolga 750 metrov in globoka od deset do petnajst metrov.
Divja korita so ena najlepših naravnih znamenitosti na reki Soči
in pomembna naravna vrednota TNP. Skrivnostni smaragdni tolmuni
se prepletajo v 750 metrov dolgo, le nekaj metrov široko in petnajst
metrov globoko pedantno obrušeno tesen. Voda se iz korit izlije v
velik tolmun živahne smaragdne barve, kjer se poleti ob reki hladi
veliko obiskovalcev.
Tukaj se tudi konča prepoved aktivnosti na reki Soči. In najbolj razgiban
del Soške poti.
Konec v središču Bovca
Od tod pot povede proti dolini Lepene, do kampa Klin, kjer zavije
nazaj proti Bovcu – po široki makadamski cesti, ki je priljubljena
tudi med kolesarji (do vasi Soča kolesarjenje po Soški poti ni dovoljeno).
Nekaj kilometrov pred Bovcem se znova zoži in postane
bolj razgibana. Sočo še zadnjič prečkamo pri kampih v Vodenci,
od tod pa je še zgolj kakšnih petnajst minut hoje do središča Bovca,
kjer se Soška pot konča – in kjer se svet, po katerem poteka,
odpre. »Zelo odpre,« poudari Marko Pretner. »Obiskovalcem se
mogoče zdi, da tudi na tem območju dolina ni kdo ve kako široka,
a za nas, domačine, ki živimo v ozki in globoki dolini Trente, je to
že zelo odprt svet!«
Panoramska tabla pred Informacijskim središčem TNP v Trenti
Foto: Mateja Gruden
Mateja Gruden
Lipov list - Oktober 2018
36
Namig za izlet
Foto: Uroš Raztresen
Na poti, ki za hojo ni prenaporna, se pohodniki ustavijo najmanj šestkrat. Seveda pri vinogradnikih, ki poskrbijo za pogostitve z
belokranjsko kulinariko in s svojimi najboljšimi vini. Ne manjkajo pa niti glasba, petje in poln koš smeha, za katerega že vsa leta skrbi
Toni Gašperič.
Drašiči na jugovzhodu Slovenije
Tudi letos novembra po
poteh soseske zidanice
Prva sobota po godu sv. Martina. Tisoč in več pohodnikov iz Slovenije in tujine. Najmanj šest postankov
pri odličnih vinogradnikih, belokranjska kulinarična postrežba, pokušnja najboljših vin iz Drašičev, Vidošičev
in Krmačine. Veliko glasbe, petja in smeha.
Brez pretiravanja: Drašiči so vinorodni raj pod Gorjanci. Vas leži na
jugovzhodu Bele krajine, streljaj od slovensko-hrvaške meje. Od
Metlike je oddaljena le šest kilometrov. In tam bodo letos že devetnajstič
pripravili Pohod po poteh Soseske zidanice.
Pohodniki iz Slovenije, nekaj pa jih pride tudi iz drugih držav, se
prvo soboto po godu sv. Martina, ki je 11. novembra, zbereo pri
cerkvi sv. Petra, v bližini katere je tudi soseska zidanica, »vinska
banka«, ki jo je sicer mogoče obiskati vse leto.
V njej predstavijo delovanje zidanice, njen pomen v preteklosti in
sedanjosti, obiskovalci pokusijo skupno vino članov soseske zidanice
in se posladkajo s pogačo z zaščitenim geografskim poreklom.
Po dogovoru jim zapojejo Drašički voščači, koledniška pevska
skupina, ki je z ubranim petjem ponesla glas Drašičev daleč
naokoli.
Lipov list - Oktober 2018
37
Namig za izlet
Več kot tisoč pohodnikov iz Slovenije in tujine uživa na poti, ki vodi med slikovitimi vinogradi Drašičev in Vidošičev. Drašiči so pravi
vinorodni raj pod Gorjanci.
Izposoja vina
Soseska zidanica v Drašičih je sicer še edina v Beli krajini, ki deluje
in opravlja svojo osnovno nalogo: pripravlja vinske pokušnje in
ocenjevanja ter pobira vinske dolgove od zidanice do zidanice.
Kjer je dolg, je bila tudi izposoja. Člani zidanice so si v soseski zidanici
lahko izposodili vino, ko je bilo to potrebno. Največkrat je bilo
to ob večjih družinskih dogodkih: ob rojstvu, poroki, smrti. Izposojeno
vino je bilo treba vrniti z »obrestmi«: za liter liter in pol.
Dolg so zabeležili z britvijo, s katero so v leseni rovaš vrezali zarezo.
Posojali pa niso samo vina, temveč tudi žito in denar. Veliko
zanimivega o delovanju soseske zidanice je zapisanega v publikaciji
Na rovaš, ki jo je leta 2017 izdal Belokranjski muzej v Metliki.
Očaran bi bil tudi van Gogh
Da se novembra podate na Pohod po poteh Soseske zidanice, je več razlogov:
Bela krajina se jeseni odene v barve, ki bi jih bil vesel van Gogh,
iz vinogradov je slišati petje, igranje, smeh in vriskanje, ki bi mu prisluhnil
Vivaldi z grenkobo v srcu, da tega ni slišal, preden je dokončal Jesen v
svojih Štirih letnih časih, in Bakhus, bog vina, bi za hip pomislil, da je njegovo
domovanje tu: v Drašičih, med vinogradi, ki se kot življenje v zrelost
spuščajo od cerkve sv. Ane, pred katero pohodnikom ponudijo na pokušnjo
vino iz cisterne, ki so jo napolnili z najboljšo kapljico štiriinpetdesetih
vinogradnikov, članov soseske zidanice. In tudi pesem zazveni sredi tega
vinorodnega raja pod Gorjanci.
E. N.
Po zaslugi dejavnosti soseske zidanice, še zlasti pa predavanj enologa
dr. Julija Nemaniča, domačina, se je kakovost drašiških in belokranjskih
vin na splošno skozi leta izboljševala in zdaj tukajšnji vinogradniki
in vinarji dosegajo zavidljive uspehe na najrazličnejših domačih in
tujih ocenjevanjih vin.
Foto: Aljaž Simonič
Foto: Uroš Raztresen
Pohodniki obiščejo tudi cerkev sv. Ane, ki se dviga nad vinogradi v Vidošičih. Pesmi in glasba pridejo tam še posebno do izraza.
Lipov list - Oktober 2018
38
Pod drobnogledom
Republiški turistični drobnogled TZS
Na trgatvah pri vrhunskih
vinogradnikih in vinarjih
v Prlekiji in slovenski Istri
Ena vodilnih slovenskih vinskih kleti in vinar leta (že tretjič!) Puklavec Family Wines je v svojem prijaznem
okolju pri zidanici Malek v jeruzalemskih goricah pripravila tradicionalno VIP-trgatev za prijatelje,
poslovne partnerje, okoliške župane in nekatere znane Slovenke in Slovence. Tudi za Republiški turistični
drobnogled TZS, ki ima v vinogradu pod zidanico svojih sedem trt šipona. In tako kot se spodobi, je RTD
TZS pod vodstvom predsednika Karla Vernika in podpredsednika Pavleta Hevke opravil svojo častno dolžnost:
potrgal je grozdje s svojih trt. Letos so bile trte zelo polne!
»V zdajšnjem času je pomembna psihološka stran življenja, zato je
radoživo druženje s prijatelji v našem idiličnem okolju na trgatvi
tisto pravo, pa če se pogovarjaš kaj pametnega ali neumnega. V
Maleku je tradicija dobrega vina že stara, zato se vračajte v lepo
Prlekijo,« je zbrane nagovoril Vladimir Puklavec, prvi mož družbe
Puklavec Family Wines. Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti
je spomnil, da trte v letošnjem poletju niso imele najlepšega vremena
(»Kar trikrat nas je doletela toča.«), a vina, in to zelo kakovostnega,
bodo dale dovolj. Imajo namreč dva milijona trt, »za vsakega
Slovenca eno«, kot rad poudari Mitja Herga.
Organizacija je bila na visoki ravni – za to sta skrbela vodja
marketinga Vinske kleti Puklavec Family Wines in sodelavec
Leon Kramar.
Prvi so VIP-trgače pozdravili hišni sommelier kleti in zidanice
Malek Robert Puklavec, prvi mož družbe Puklavec Family
Wines Vladimir Puklavec, vinska kraljica Slovenije Katarina
Pungračič in direktor in glavni enolog Mitja Herga.
Trte RTD TZS so bogato obrodile!
Lipov list - Oktober 2018
Na trgatvi v Truškah pri Marezigah
Na drugem koncu Slovenije pa je bila skoraj hkrati še ena prisrčna in
lepa trgatev: v Truškah pri Marezigah pri mednarodno priznanem vinogradniku
in vinarju Marinku Rodici. Prav tam, kjer raste tudi trta
refoška Društva turističnih novinarjev Slovenije.
Novinarji so jo pod budnim očesom gospodarja Marinka Rodice posadili
10. aprila leta 2015, letos pa so prvič obrali grozde, težke tudi po
kilogram in več. V svojih vinogradih, kjer rastejo različne sorte, predvsem
avtohtone, gospodar Marinko, ki ima certifikat ekološkega
kmetovanja, ne uporablja mineralnih gnojil in prideluje ekološka
vina, po katerih je znan tudi daleč po svetu.
So si pa turistični novinarji po trgatvi ogledali še prvo vinsko fontano
v Sloveniji, ki jo je v Marezigah na razgledni točki sredi spominskega
parka postavil domačin in znani oštir Alen Babič.
Vinski kraljici Istre Juliji Jogan je, preden je z nogami pretlačila
grozde trte refoška Društva turističnih novinarjev Slovenije,
lastnoročno umil noge vinski vitez Marinko Rodica.
39
Pod drobnogledom
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Ena najlepših vinskih kleti v Sloveniji, Rodica v Truškah slovi po
ponudbi ne samo vrhunskih vin, ampak tudi gastronomskih
dobrot s tartufi. »Mojstrici za odkrivanje in nabiranje tartufov v
slovenski Istri sta Sara in njena kužka Lisa,« je povedal Marinko
Rodica.
Med prvimi sta vina iz vinske fontane v Marezigah pokušala
Julija in Aleks iz Rusije.
Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev
Slovenije, ter vinogradnik, vinar in vinski vitez Marinko Rodica
sta imela čast potrgati prve grozde z novinarske trte refošk.
Pravi mojster za kulinarične specialitete v Rodičevi kleti je
kuhar Darko iz Sečovelj.
Lipov list - Oktober 2018
40
Trendi
Foto: Katja Goljat/arhiv Ljubljana Urban Tours
Ljubljanske alternativne zgodbe
Odkrivanje Ljubljane
skozi feministična očala
Ste vedeli, da je v Ljubljani okoli 360 spomenikov, samo sedem pa jih je v poklon – ženskam? Ali da je v
središču mesta samo ena ulica, ki so jo poimenovali po ženski (Ulica Josipine Turnograjske)? To obiskovalcu
odkrije Ljubljanska feministična tura, ki jo pripravlja Ljubljana Urban Tours in ki slavi vlogo ženske v
slovenski družbi, obenem pa turistom predstavi številne arhitekturne znamenitosti mesta in zgodovinska
dejstva, povezana z razvojem Ljubljane in Slovenije.
Zamisel o feministični turi po Ljubljani se je utrnila Gregi Bulcu, ki
vodi zavod Urbana Vrana, pod okriljem katerega deluje Ljubljana
Urban Tours. Domislil se je je, ko je pripravljal vsebine za Ljubljansko
alternativno turo, »kjer med drugim predstavimo spomenik
ženskam, ki so demonstrirale proti fašistični oblasti leta 1943, in
grafitarske umetnine sodobnih uličnih umetnic. Tujci in domačini
lahko hitro opazijo, da v Ljubljani skorajda ni spomenikov ženskam
in izstopajoče ženske arhitekture, denimo. Čeprav imamo
močno humanistično feministično tradicijo, ob ogledu ljubljanskih
ulic skorajda ni znakov, ki bi opozarjali na močne ženske, heroine
in borke za pravice žensk. Oziroma so ti znaki, te osebe, te
zgodbe dodobra skriti pod površjem. Zato jih je raziskovalna ekipa
zavoda Urbana Vrana zbezala na plan, z Jasmino Jerant pa sva
jih potem zapakirala v poučno, intrigantno in tudi zabavno feministično
turo, na katero zdaj vabi tudi sloviti Lonely Planet,« je povedal
Grega Bulc.
Feministična vprašanja v tesni povezanosti
z zanimivostmi Ljubljane
Četudi tura razkriva precej zgodb o spregledanih (in tudi zlorabljenih)
ženskah, je njenim avtorjem uspelo, da ta svojstven potep po
mestu še zdaleč ni ovit v črnino, temveč je pogosto zabaven, še zlasti
pa poučen; je potovanje skozi srednjeveške love na čarovnice, svetovne
vojne, predsocialistične in socialistične boje za ženske pravice
in aktualne pravice žensk v slovenski družbi.
Feministična tura vključuje številne teme, od poezije do urbaniz-
Lipov list - Oktober 2018
Ljubljana Urban Tours je kulturno-turistični projekt. »Naši ogledi
Ljubljane se po eni strani priklonijo starodavni Ljubljani: njeni
antični, srednjeveški, avstro-ogrski in socialistični zgodovini.
Po drugi strani pa v tej uradni zgodovini iščejo razpoke in pregibe,
kjer domujejo zgodbe različnih manjšin in zapostavljenih
slojev. Zgodbe, povedane iz perspektive tako imenovanih čarovnic,
so denimo tipičen primer takšne alternativne zgodovine
mesta in nišne kulturne dediščine. Poleg tega se naše ture v
veliki meri posvečajo ne le preteklim, ampak tudi zdajšnjim
značilnostim slovenske prestolnice; z njimi poskušamo pokazati
kulturno in socialno raznolikost prebivalcev glavnega mesta.
Na naših sprehodih gostje poleg klasičnih ljubljanskih znamenitosti
spoznavajo tudi alternativne prostore, kot so galerija
ŠKUC, Pritličje, Metelkova mesto in Tovarna Rog, polega tega
pa še različne subkulture in urbane življenjske sloge, grafitarsko
in ulično umetnost, skejtanje, urbano vrtnarjenje in številne
druge urbane dejavnosti,« je povedal Grega Bulc.
ma, od šolstva do redovništva, od znanosti do umetnosti …; obiskovalcem
odkriva različne junakinje: umetnice, arhitektke, znanstvenice,
aktivistke, revolucionarke, politične voditeljice, poslovne
ženske, članice ženske protifašistične fronte in druge ikonične
osebnosti.
Biografske podrobnosti in drugi zanimivi podatki ilustrirajo feministična
vprašanja in boj za pravice žensk v Sloveniji, pri čemer so te vsebine
tesno povezane tudi z najlepšimi oziroma najbolj znanimi ljubljanskimi
trgi, ulicami in stavbami. Turistom se na potepu zazdi, da so jim nadeli
feministična očala, da bi dognali, kako zelo je spol vplival (in vpliva) na
oblikovanje mesta, pravijo ustvarjalci feministične ture.
Nenavadna zgodba pesnice Lily Novy
Ustvarjalcem ture je ljubše, da ljudje prisluhnejo zgodbam, ki jih ta
razkriva, med potepom po mestu – in ne vnaprej. Zato predstavljamo
zgolj eno postajo in zgodbo Ljubljanske feministične ture: doprsni
kip pesnice Lily Novy na Starem trgu. Bila je prva slovenska lirična
pesnica. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Temna vrata je izšla,
ko je bila stara 56 let. »Naslov zbirke je poimenovan prav po vratih,
pred katerimi se ustavimo, saj je Lili Novy v tej hiši preživela večino
svojega odraslega življenja,« pripoveduje Jasmina Jerant, ki vodi Ljubljansko
feministično turo. »Lily Novy je bila v Ljubljani znana tudi kot
’nora grafna’, saj je bila za tisti čas nenavadna, ekscentrična in pravzaprav
napredna. Ni se podrejala družbenim pravilom in je tako, na primer,
hodila sama v kavarne, kar se v začetku 20. stoletja, ko se je pridružila
ljubljanski literarni sceni, za ženske ni spodobilo. Od njih se je
pričakovalo, da prihajajo v kavarno zgolj z moškimi spremljevalci.
Ona pa se s tem ni obremenjevala in je dolge ure posedala v kavarni,
pisala poezijo na prtičke in škrniclje ter za piko na i kadila cigarete.
Ljubljansko meščanstvo je bilo zgroženo nad njeno nemoralnostjo in
razpuščeno nravjo. Zgodbe pa tudi pripovedujejo, da je, če je na tleh
našla jabolko, tega pobrala, ga obrisala v svojo dolgo, lepo krinolino,
in ga pojedla. Tudi to je bil za meščanstvo prevelik zalogaj!«
Na feministično turo vsak dan
Jasmina Jerant je povedala, da je zanimanje za turo čedalje večje, da
pa se je udeležujejo predvsem ženske; bržkone še zlasti zavoljo pogosto
negativne percepcije feminizma, ki zasenči njeno bistvo: dejstvo,
da je to gibanje, ki se osredinja na zmanjšanje in izničenje neenakosti
med spoloma na osebni, družbeni, politični in gospodarski
ravni. Na vseh ravneh. Junakinje Ljubljanske feministične ture to bistvo
lepo povzamejo in predstavijo.
Mateja Gruden
41
Trendi
Foto: Katja Goljat/arhiv Ljubljana Urban Tours
Lipov list - Oktober 2018
42
Digitalno
Instagram
Kakšne napake delamo
– skozi oči poklicne
fotografinje
Večina nas verjetno prepozna kakovosten profil na Instagramu, četudi nimamo nikakršnega umetniškega
ali fotografskega znanja. Prepoznamo pravilno kompozicijo, lepe barve, dobro postavitev subjektov ...
Po drugi strani pa opazimo tudi, ko fotografija ni najboljša; nas zmoti nasičenost, zamegljenost? Pogosto
ne znamo ustrezno pojasniti, kaj nam ni všeč. Mogoče pri tem lahko pomaga Alexa Jade, fotografinja
življenjskega sloga iz ameriškega Portlanda, ki je za portal Mashable razložila, katere napake so pri fotografiranju
za Instagram najpogostejše.
Premalo uporabljamo filtre
Nobeden od Instagramovih filtrov za zdaj ni primeren za vse objave.
Clarendon, na primer, je znan po tem, da se odlično prilega fotografijam
sončnih zahodov, saj intenzivira tako sence kot poudarke, vendar
lahko fotografija z njim hitro izpade kot nenaravna.
Jadeova na svojem profilu ne uporablja Instagramovih filtrov; ima pa
vendarle najljubšega: »Če bi morala izbrati, bi izbrala filter Ludwig, saj se
mi zdi, da je najčistejši,« je razložila. Kateri pa se ji zdi najslabši? Nashville.
Zavedati se moramo, da Instagram ne ponuja vsega. Če nam njegova
orodja ne zadoščajo, lahko uporabimo druge aplikacije. Jadeova uporablja
VSCO, predlaga tudi Filmborn, aplikacijo, ki se navezuje na filmsko
fotografijo. Zdaj imajo že tudi telefoni kakovostne prednastavljene aplikacije,
s katerimi je mogoče narediti marsikaj, a Jadeova nanje ne prisega.
Nismo izbrali prave teme
Kadar je govor o osebnih profilih, ni treba verjetno nikomur pojasnjevati,
zakaj so objave takšne, kakršne so. Če pa si želimo z njimi doseči
določen učinek, je pomembno, kaj nameravamo sporočiti z objavami.
»Če je vaš profil preveč nedosleden, mu ljudje težko sledijo,« opozarja
Jadeova. Kot primer navaja neskladje med objavo portreta, naslednji
dan pa večerje. To lahko sledilce, ki nas še ne poznajo, zmoti.
Fotografinja predlaga, naj si takoj na začetku izberemo določeno
temo in dosledno barvno shemo. Če si želimo profil, ki bo opažen s
profesionalnega vidika, je ključno, da jasno začrtamo mejo med javnim
in zasebnim. »Če menite, da neka fotografija ne ustreza celovitemu
konceptu preostalih objav, jo raje objavite kot Instagram zgodbo.«
Zvezdniki se sicer pogosto ne zmenijo za te nasvete, a zanje
veljajo drugačna pravila ...
Jadeova poleg tega odsvetuje igro z različnimi velikostmi slik. »Tudi
sama sem se malce igrala in objavljala fotografije različnih dimenzij,
vendar lahko to hitro privede do občutka neorganiziranega videza.«
Fotografiranje s svetlobo v ozadju
Verjetno veste, da fotografije s svetlobo v ozadju niso vedno slaba stvar,
kajne? Dejstvo pa je, da jih je težko posneti tako, da so videti kakovostne;
še teže jih je urejati, če za to uporabljamo telefon. Če posnamemo
fotografijo, ki bi bila videti precej bolje brez svetlobnih »dodatkov«, Jadeova
svetuje uporabo ene od prej omenjenih aplikacij, s katero povečamo
izpostavljenost in zmanjšamo kontrast. Če smo na Instagramu,
svetuje, da poiščemo sekcijo »Tones« in povečamo sence. To bo na
splošno v pomoč pri osvetlitvi temnejših fotografij.
Treba je nastaviti fokus
Ste se kdaj vprašali, kako ljudem uspe narediti približno dobro fotografijo z
iPhonom na koncertu? Povprečen fotograf bo trdil, da so vse njegove fotografije
zamegljene in svetlobno neuspešne. Težava se morda skriva v fokusu.
»Ko sem na koncertu, kjer je večinoma temno, poskušam osredotočiti
svojo kamero na pevca ali skupino ali pa morda tudi malce nad skupino,
da zajamem več svetlobe,« razlaga Jadeova. Če usmerimo fokus na svetlobne
dele nad odrom, bomo na fotografijo zajeli več svetlobe.
Ne pretiravajte z nasičenostjo
Veliko ljudi pretirava z nasičenostjo fotografij, kar na koncu pomeni
zelo specifičen, še zlasti pa ne najbolj naraven videz. »Morda je to res
odvisno od vsakega posameznika in načina, kako sam dojema fotografijo,
ampak nekako se mi zdi, da ljudje pogosto pretiravajo,« pravi
Jadeova. Izbira prave barve in pravega razmerja med barvami je za
vsako fotografijo zelo pomembna.
Jadeova svetuje, naj se, da bi se izognili pretirano »umetnemu« videzu
fotografije, malce poigramo s toplimi in hladnimi toni fotografije
(to lahko počnemo neposredno v Instagramovi aplikaciji). Kot pravi,
je po navadi to dovolj, da zmanjšamo kontrast fotografije in tako dosežemo
učinek uravnoteženosti in naravnosti.
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z
Računalniškimi novicami.
Foto: Pixabay
Lipov list - Oktober 2018
DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana
IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik
Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za
ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje.
Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej
dogovorjeno temo.
Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega
prostora?
Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo
delavnico - tečaj.
Svoje aktivnosti objavljamo na
www.kuharjislovenije.si
in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije
e-mail: info@kuharjislovenije.si
Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike,
saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in
dosegajo zavidljive rezultate.
novemmmber
VELIKI
FINALE
23. NOVEMBRA
2. – 30. 11. 2018
ZAVOD BIG
DUNAJSKA 123
LJUBLJANA
Ljubljana je čedalje bolj vroča
destinacija ljubiteljev izbrane hrane
in vrhunskih vin. Če sodite mednje,
ne smete zamuditi pestrega
dogajanja že drugega festivala
November Gourmet Ljubljana.
Čaka vas cel mesec zanimivih
kulinaričnih dogodkov, pokušin in
druženja, ki bodo vrhunec dosegli
na zaključnem dogodku.
Pridite in okusite najboljše,
kar ponuja Slovenija.
Za več informacij obiščite
www.gourmet-lj.si
Ljubljana ljubi hrano.
Change language