Revija Lipov list, oktober 2018

oktober 2018 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Tina Samec Novak:

petzvezdična destinacija Brda

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018

Najboljši se predstavijo

Potepanja

Soška pot

Trendi

Ljubljana skozi feministična očala

Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info

Špinačne palčke

z mozzarello in

jogurtovo omako

s česnom in

drobnjakom

• 4 listi vlečenega testa

• 300 g mozzarelle Mu Cuisine

• 1 jajce

• 300 g špinače (v listih)

• ščepec muškatnega oreščka

• 2 dl tekočega jogurta Mu

• česen v granulah

• sveži drobnjak

• sol

Nasvet

Z vročega na mrzlo – da

špinača ohrani lepo barvo

in hranljive snovi, jo po

blanširanju iz vrele vode

prestavimo v mrzlo vodo z

dodatkom ledu.

Priprava

Špinačo blanširamo in razporedimo

po deski. Mozzarello narežemo na

pravokotnike in ovijemo s špinačo, ki

smo jo začinili z muškatnim oreščkom

in soljo. Testo razvaljamo, narežemo na

pravokotnike in ovijemo okoli mozzarelle.

Pečemo v pečici pri 190 °C od 5 do 10 minut.

Za omako zmešamo jogurt, beli poper, česen

in sol.

Video recept si oglejte na

www.l-m.si/recepti/

KAZALO

NASLOVNICA

Goriška Brda

UVODNIK

3

INTERVJU 04-06

Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda:

V Goriških Brdih petzvezdična doživetja že živijo

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 09-27

Najboljši se predstavijo

Kazalo / Uvodnik

FOKUS 28-29

TD Zalog: Po zaloški cesti je »furati fajn«

TZS 30-31

Državno tekmovanje Mladi vodnik 2018

Najboljši spominki Alpske Slovenije

POTEPANJA 33-35

Najlepše doživetje Soče in doline Trente

POD DROBNOGLEDOM 38-39

Na trgatvah pri vrhunskih vinogradnikih in vinarjih

TRENDI 40-41

Odkrivanje Ljubljane skozi feministična očala

DIGITALNO 42

Napake na Instagramu

__ 33-35

Doživetja, ne produkti. Avtentična, personalizirana, edinstvena, ekskluzivna,

takšna, ki prinašajo gostu osebne koristi, tradicionalna, vodena, a samostojna,

in presenetljiva. Tako, je bilo pojasnjeno na posvetu na celjskem Mednarodnem

obrtnem sejmu, petzvezdična doživetja opredeljujejo na Slovenski

turistični organizaciji (STO) – usklajeno z vizijo Strategije trajnostne rasti slovenskega

turizma 2017–2021: Slovenija bo postala zelena, aktivna in zdrava

destinacija za petzvezdična doživetja.

STO je v prizadevanjih za doseganje strateške vizije pred časom objavila prvi

poziv za petzvezdična doživetja (prvi rok za prijavo je 15. november 2018). S

pozivom si želi poenotiti razumevanje petzvezdičnih doživetij v slovenskem

turizmu in podati razvojne smernice zanje. Projekt deluje kot razvojna in trženjska

platforma za pospeševanje avtentičnih doživetij visoke kakovosti, ki

so pomembna za povečanje dodane vrednosti v slovenskem turizmu, pojasnjujejo

na STO. Doživetja se bodo tržila pod znamko Slovenia Unique Experiences;

ta bo obenem znak kakovosti, ki bo poudarjal izbrana doživetja. STO

je pripravila tudi kriterije (40 v desetih sklopih), ki jih morajo izpolnjevati petzvezdična

doživetja.

Slovenija ponuja s svojo raznolikostjo in pisanostjo tradicij, ki še živijo, izjemen

nabor priložnosti za doživetja, ki jih napoveduje vizija slovenskega turizma.

A poglejmo v delček ponudbe, ki ima za to velik obet – obet, da zagotovi

avtentična, lokalna, personalizirana, edinstvena in druga podobna

doživetja. Precej takšnih, ki ponujajo resnično pristen stik z lokalnim prebivalstvom,

vpogled v njegov način življenja, vsakdan, tradicijo ..., je zdaj bolj kot

ne mogoče zagotoviti le velikim skupinam obiskovalcev, individualnim gostom

(ki nekako spadajo v okvir butičnosti) pa komajda. Koliko majhnih ponudnikov

(vinarjev, sirarjev in drugih, ki ohranjajo tradicijo, privlačno za turiste)

bo odložilo delo (in tega je veliko), da se bo lahko posvetilo paru zvedavih

obiskovalcev? Koliko ponudnikov, ki so povezani v doživetje, bo pripravljeno

čakati natanko ob določeni uri in ob določenem dnevu na par, ki se bo pri

njih zadržal le kakšne pol ure, največ uro? Praksa kaže, da je takšnih ponudnikov

le malo. Dober primer odpravljanja teh težav so Brda, kjer so spodbudili

sistem »odprtih domačij« (več o tem na naslednjih straneh Lipovega lista).

Sicer pa je bržkone razlog znan – in vprašanje jasno: »Kaj bom imel od tega?«

Ekonomski vidik je še kako pomemben; ne nazadnje pa je tudi eden od temeljev

trajnostnega razvoja.

Marsikdo se ne zaveda, da skromnost pri postavljanju cene še zdaleč ni potrebna;

mora pa turist zanjo dobiti resnično odlično doživetje. Začetki so zagotovo

zahtevni; dokler doživetje ne doseže prepoznavnosti (in visokih ocen

na spletu), se turistov verjetno ne bo trlo. Počasna je pot do uspešnosti v turizmu,

to je znano, in zato zelo zahtevna. A staviti razvoj na osebno zagnanost

ljudi kot vodilni motiv je preveč tvegano.

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra.

Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi

prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra

2018 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

Mateja Gruden, urednica

4

Intervju

Foto: Mateja Gruden

Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda

V Goriških Brdih petzvezdična

doživetja že živijo

»Smo zelo povezana destinacija. Tukajšnji ponudniki z veseljem priporočijo druge, kadar imajo sami vse zasedeno,

ali če nimajo tistega, po čemer povprašujejo turisti. Pri nas soseda resnično ne dojemamo kot konkurenta,

temveč kot nekoga, ki nam lahko nekaj doda. Vsakdo ima svoj prostor pod soncem – svojo zgodbo,« pripoveduje

Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Kar je v slovenskem

turizmu pogosto trd oreh, se je v Brdih razvijalo večinoma spontano, deloma pa tudi zavoljo spodbud Občine

Brda, ki je turizem že pred dobrimi dvajsetimi leti prepoznala kot eno ključnih gospodarskih dejavnosti.

Za Brda sta konec poletja in zgodnja jesen verjetno najpomembnejši

čas v letu, še zlasti zaradi trgatve. Kako pomembna

pa sta z vidika turističnega obiska?

Brda so še vedno najbolj obiskana v juniju, juliju in avgustu. Se pa

turistična sezona začenja že aprila in maja, ko cvetijo in obrodijo češnje,

in nadaljuje septembra, oktobra in novembra, ko imamo trgatev,

obiranje oljk in kakija, kot pika na i celoletnemu ciklu v vinogradih

pa se sklene okoli martinovanja.

Lipov list - Oktober 2018

Desezonalizacija je že leta eden pomembnejših ciljev slovenskega

turizma. Brda se zdijo celo privlačnejša za obisk na pomlad in

v zgodnjem poletu ter jeseni: takrat so najbolj slikovita, pa tudi

osrednje dejavnosti (vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo) so

v polnem razcvetu. Poleg tega utegnejo biti poletja izjem no vroča.

A, kakor pravite, največ obiska je še vedno poleti ...

Četudi poletni meseci niso vselej najprijetnejši zaradi visokih temperatur,

sta julij in avgust po številu prenočitev in času bivanja v destinaciji

najmočnejša. V tem času je tudi čas bivanja turistov precej daljši

kot v preostalem delu leta: gostje ostajajo sedem, tudi štirinajst dni;

sicer v povprečju prenočijo enkrat ali dvakrat. Brda premorejo okoli

šeststo turističnih ležišč, razpršenih po vsej destinaciji, večinoma v

apartmajih in zasebnih sobah. In večina teh ponudnikov ima – bazen.

To je seveda velika prednost. Sem turisti zahajajo tudi zaradi miru, saj

nismo množična destinacija. Poleg tega se zavedamo pomembnosti

tesnega povezovanja z drugimi destinacijami – blizu je, denimo, Posočje,

kamor se lahko turisti poleti »zatečejo« v hladnejše kotičke ... Ko

potujemo po svetu, nam ni mar za »meje«, kilometre, ki jih je treba

prevoziti. Prej ko se bomo vsi, ki delamo v turizmu, zavedali tega,

uspešnejši bomo. Če bo vsakdo gledal le na svoj košček zemlje znotraj

občinskih meja, ne bomo prišli nikamor. Naše goste spodbujamo

k obisku drugih krajev in zanimivosti.

Tesno je tudi povezovanje v destinaciji ...

Kot sem dejala, vsak ponudnik ima svojo zgodbo. Če pogledamo gastronomsko

ponudbo: ta temelji na briški tradiciji, a vsak gostinec

ustvarja po svoje; prav tako se razlikuje ponudba vinarjev. Na letošnjem

Masterclassu, strokovni pokušnji vin, ki smo jo letos pripravili

drugič in na katero povabimo pisce iz Slovenije in sveta, smo predstavili

vse odtenke rebule. Lahko govorimo o zvrsti vina, a rebula je lahko

sveža, macerirana, peneča, sladka ... In tudi sveža vina se razlikujejo

med seboj. Kaj želim povedati s tem? Vsak vinar je poseben, specifičen

– in prav tako njegova vina. Tako se med seboj dopolnjujejo, turistu

pa je v Brdih težko dolgčas.

V kolikšni meri se je povezovanje razvijalo spontano in v kolikšni

meri ga je bilo treba spodbuditi?

Po eni strani so ga spodbujali ponudniki sami, po drugi pa je tudi

Občina Brda že ob nastanku prepoznala turizem kot eno ključnih

gospodarskih panog, poleg vinogradništva in vinarstva. Briški župan

že več kot dvajset let zagovarja strategijo razvoja odprtega razmišljanja

in povezovanja in takšni so tudi naši ponudniki. Dejavnosti

Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda

(prej pa Turistično-informacijskega centra) seveda spodbujajo določene

razvojne smernice, a ponudnikov ni bilo treba nikoli prepričevati

o njihovi smiselnosti, o tem, da je takšna pot prava. Zagotovo

tudi zaradi pregovorne odprtosti Bricev in njihove pripravljenosti za

sodelovanje.

Omenili ste, da prihajajo turisti v Brda julija in avgusta tudi

zato, ker je tukaj mir. Preobremenjujoč turizem je vroča poletna

tema tudi v nekaterih najbolj znanih slovenskih destinacijah.

Kako se izogibate nevarnosti čezmernega obiska v Brdih?

Brda niti nimajo zmogljivosti za takšen turizem – ne na ravni nastanitev

ne na ravni druge ponudbe. Poleg tega nismo znani kot destinacija

nizkih cen. Imamo zelo kakovostno ponudbo, ki je trden temelj

višjih cen. Menim, da je čezmernost poletnega obiska v nekaterih

destinacijah tudi posledica nepremišljene promocije ... V želji po večjem

obisku moramo biti zelo previdni. Namenimo raje pozornost še

zlasti razvoju dobrih turističnih produktov! Ob tem bi poudarila še

nekaj: nikakor ne smemo pozabiti na domače prebivalstvo. Če se prebivalci

ne bodo počutili dobro v svojem domačem okolju in če bodo

Slovenci prenehali zahajati na določene točke zaradi gneče, nismo

na pravi poti.

V Sloveniji se že več let opozarja, da statistika z vidika števila

obiskovalcev in njihovih prenočitev prepogosto preglasi pomembnejšo:

podatke o njihovi porabi. Kako ste z njo zadovoljni

v Brdih, ki imajo precej ponudbe z visoko dodano vrednostjo?

Obisk in prenočitve se sicer povečujejo tudi pri nas. Leta 2016 smo

imeli 17 odstotkov več prenočitev kot leto prej, lani 23 odstotkov več,

letos smo imeli v prvih šestih mesecih 15 odstotkov več prenočitev

kot v enakem obdobju lani. Takšna turistična rast je pri nas še sprejemljiva,

ker smo imeli dovolj prostora zanjo. Povečevanje števila prenočitev

je tako predvsem dokaz, da nam uspeva podaljševati sezono;

takšne rasti ne moreta zagotoviti samo dva poletna meseca. Smo

tudi destinacija, ki je zaradi blagega podnebja zanimiva vse leto; tudi

5

Intervju

Foto: Jaka Ivančič/www.slovenia.info

Vsak briški vinar je poseben, specifičen – in prav tako njegova vina


6

Intervju

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Pohodništvo je eden najmočnejših produktov Brd še zlasti zunaj osrednje turistične sezone

zime so večinoma prijetne. Kar pomeni, da smo tudi v tem času zanimivi

za šport oziroma rekracijo. Pohodništvo in kolesarjenje sta naša

močna produkta, še zlasti zunaj glavne sezone. Kar zadeva porabo

gostov, pa se povečuje predvsem zaradi novih, inovativnih produktov

oziroma doživetij. Naj poudarim samo nekatera: različne delavnice

(kulinarične, priprava naravne kozmetike, izdelovanje lesenih žličk

v vinogradih ...), pokušnje oljčnega olja, marmelade, vina.

Pa obiski vinarjev in njihovih kleti, ki so za turiste zelo zanimivi

– imajo domačini čas zanje, ko jih obiščejo individualno, ne da bi

se napovedali vsaj nekaj dni prej? To je težava pri marsikaterem

manjšem ponudniku v Sloveniji; večina takšne ponudbe je bolj

kot ne uresničljiva samo za velike skupine in ob vnaprejšnji napovedi

...

Lani smo pripravili sistem »odprtih domačij«, kar pomeni, da so vsak

dan ob določenih urah odprte domačije več ponudnikov (pokušenj

vina, oljčnega olja, marmelad, žganja) za naključne, individualne goste,

brez vnaprejšnje napovedi. Smo znana enogastronomska regija.

Ko nas turisti obiščejo, si želijo obiskati naše ponudnike, doživeti to, o

čemer so brali pred prihodom. Težava je bila v tem, da so to lahko

doživeli le takrat, ko so bili ponudniki na voljo, ko niso imeli dela v

vinogradu, kleti ... Tako so morale informatorke v TIC klicati drugega

za drugim, dokler niso po dolgem času vendarle odkrile ponudnika,

ki si je lahko vzel čas za turiste. Zato smo se s ponudniki dogovorili za

sistem »odprtih domačij«; zdaj turist natanko ve, h komu lahko gre na

določen dan in ob kateri uri. Ponudniki se zavedajo, da s tem vlagajo

tudi v promocijo celotne destinacije in da je to dobro za vse.

Kje pa lahko turist doživi širšo zgodbo vinogradništva in vinarstva

v Brdih?

V Kleti Brda v Dobrovem, ki je največja zadružna klet v Sloveniji. V njej

so mogoči ogledi kleti ter vodene in samostojne pokušnje vin, tudi

brez vnaprejšnje napovedi. Lepa klet ima tudi arhivski del s staranimi

vini, od lani pa tudi muzej vinogradništva in vinarstva. Zelo širok nabor

briških vin ima Vila Vipolže (restavracija in vinoteka Kruh in vino

pod taktirko znanega slovenskega chefa Tomaža Kavčiča, op. p.). Zanimivo

vinoteko imata dvorec Gredič in hotel San Martin ...

V ospredju slovenskega turizma so zdaj petzvezdična doživetja

– bi lahko dejali za Brda, da so že destinacija takšnih doživetij?

So. Zagotovo. Konec lanskega leta smo se sestali direktorji turističnih

zavodov, ki smo povezani v destinacijo Julijske Alpe. Bili smo v

Vili Vipolže in kolegi so mi ob koncu dne dejali: »Če mi govorimo

o petzvezdičnih doživetjih, jih vi živite.« Doživetja, kot so obiski

naših vinarjev in pokušnje vin ... Pri čemer so naše največje bogastvo

– poleg naravnih in kulturnih danosti – zagotovo ljudje! Pri

nas turist doživi zgodbo vina – z vinarjem, kar je v najrazvitejših

svetovnih vinarskih destinacijah zelo redko. In to turisti tudi zelo

cenijo; da se sprehodijo po vinogradu, obiščejo klet in imajo pokušnjo

vina z vinarjem.

Pa druga doživetja, ki niso povezana z vinom?

Usmerjeni smo v trajnostno mobilnost – že leta ponujamo možnost

najema električnih koles in skuterjev, zdaj smo jim dodali prikolice za

otroke in domače živali, zgodbo pa dopolnjujemo s piknikom v naravi:

turisti dobijo ob najemu kolesa tudi kulinarične dobrote za piknik.

Različni ponudniki prirejajo različne delavnice (kulinarične in druge),

turiste navdušuje bogata muzejska zbirka prve svetovne vojne na

Sabotinu z ogledi rovov. Precej obiskovalcev se poda po označenih

pohodniških poteh; spomladi imamo Festival pohodništva. Pripravljamo

tudi vodene pohode: ob polni luni, bosonogi pohod, češnjev

pohod, enogastronomske pohode ... po poteh, ki bi jih obiskovalci

težko prehodili sami; z njimi jim želimo pokazati tiste kotičke in ponudbo

Brd, ki jih sami najverjetneje ne bi spoznali.

Bi poudarili kakšne zanimivosti, ki so turistično manj znane in

obiskane, so pa po vašem mnenju izjemno lepe?

Brda premorejo izjemno bogato sakralno dediščino: več kot petsto

let star oltar v cerkvici sv. Križa v Kojskem, krilni oltar, delo rezbarjev iz

Beljaka, Kraljeve poslikave v cerkvi sv. Martina v Šmartnem, Plečnikov

zvonik cerkve v Kozani, poslikave Zorana Mušiča ... Vsaka od številnih

cerkva v Brdih je posebna. Brda so znana tudi po umetnikih in njihovem

delu: pesniku Alojzu Gradniku, čigar rojstno hišo si je mogoče

ogledati v Medani, slikarju Zoranu Mušiču, čigar dela so na ogled na

gradu Dobrovo, pesnika Ludvika Zorzuta ... Biser je etnološka hiša v

Frlanšču, opremljena, kot je bila nekoč. Tudi naravnih znamenitosti, ki

so manj znane, je nekaj. Brda premorejo še veliko potenciala za nove

zgodbe in nišne, butične produkte.

Tudi prireditev je kar precej ...

Tako je. Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, Sanje v Medani,

Gradnikovi večeri, mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel,

Oktober jazz ... Precej teh prireditev privablja tudi (ali še zlasti) tuje

obiskovalce. Poudarila bi še posebno zgodbo mednarodne umetniške

kolonije Art Circle, ki poteka na domačijah, t. i. umetniških ambasadah

različnih držav. Udeležujejo se jih umetniki iz teh držav, njihova

dela, ki nastanejo v okviru kolonije, pa ostanejo v Brdih, na domačijah,

kjer so ustvarjali. Tudi to so butične zgodbe.

Mateja Gruden


Dnevi slovenskega turizma 2018

Najvišja priznanja v turizmu

7

Na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu so podelili najvišja priznanja v turizmu za letošnje leto.

Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je podelila priznanje

za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma Ivanu Hribarju,

ki je že leta 1995 predstavil vizijo razvoja trajnostnega turizma v butičnih,

zelenih podalpskih Termah Snovik. Te so doslej prejele znak za

okolje Eko marjetico, znak Slovenia Green Accommodation in naslov

Top 10 Green Solutions. Še zlasti pa so prebudile Tuhinjsko dolino, ki

je postala prepoznavna turistična točka in zgled marsikateri slovenski

dolini. Ivan Hribar je tudi eden vidnejših članov pogajalske skupine

TGZS, bil je eden prvih članov njenega upravnega odbora, vodil je

GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, ki sta njegovi veliki ljubezni, že vrsto

let pa je tudi predsednik TD Tuhinjska dolina.

Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu, ki ga podeljuje sekcija

za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,

je prejel Jernej Petač (gostilna Mihovec v Zgornjih Pirničah). Odraščal

je na družinski kmetiji v Zgornjih Pirničah, ki že več kot poldrugo

stoletje ohranja tradicijo gostinstva – z znano gostilno Mihovec,

eno najboljših članic skupine Gostilna Slovenija. Hišni

slogan »Domače malo drugače« stoji na trdnih temeljih, saj se v

sezoni oskrbujejo z zelenjavo in žiti, ki jih pridelajo sami. Jernej

Petač je eden od ustanoviteljev Območne obrtno-podjetniške

zbornice Ljubljana Šiška in prvi predsednik sekcije gostincev. Je

klasičen primer slovenskega gostilničarja, ki je – poleg župana in

župnika – ena osrednjih osebnosti v lokalnem okolju.

Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki

ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, je prejel Slovenian-

Bears – medvedu prijazno fotografsko doživetje (Mlakar Markovec

interpretacije naravne in kulturne dediščine). To je butičen in

segmentiran produkt za natanko določeno ciljno skupino gostov, ki

na migracijskih poteh rjavega medveda pod strokovnim vodstvom

iščejo najboljšo fotografijo zveri v njenem naravnem okolju. Trideset

kilometrov dolga zračna črta, od hrvaškega Čabra do slovenske

Cerknice, povezuje dvajset opazovalnic, prilagojenih za potrebe

snemanja in fotografiranja. Vodene ture za goste, ki potujejo po sledeh

rjavega medveda, so omejene do največ šest oseb, s čimer zagotavljajo

varnost, kakovost in pristnost doživetja tako za človeka

kot za žival. Produkt na samosvoj način interpretira naravno dediščino

in goste privablja v turistično prezrto Loško dolino, nosi pa tudi

širšo noto ozaveščanja o spoštovanju narave in sobivanju človeka

in medveda kot naše največje zveri.

Kristalni Triglav, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev Fijet

Slovenija, sta prejela Čebelarska zveza Slovenije in njen predsednik

Boštjan Noč. Slovenski čebelarji so se v celovito turistično ponudbo

Slovenije najprej vključili s panjskimi končnicami in z zaščitenim

slovenskim medom ter drugimi čebeljimi proizvodi v obliki

izvirnih spominkov. Pozneje so začeli urejati izobraževalne poti s

prikazom slovenskih tipičnih čebelnjakov in pomena čebel za človeka

in okolje, ki so najprej pritegnile domače obiskovalce, zatem

pa tudi čedalje več tujih turistov. Vrhunec promocije naše države in

s tem tudi slovenskega turizma pa je Čebelarska zveza Slovenije s

predsednikom Boštjanom Nočem na čelu dosegla, ko je v Združenih

narodih uresničila zamisel o praznovanju 20. maja kot svetovnega

dneva čebel, kar je Slovenijo na zelo žlahten način postavilo na

zemljevid sveta, hkrati pa je bila to tudi odlična promocija zanjo kot

prvo zeleno turistično državo na svetu.

Kristalni Triglav za osebnost 2018, ki je veliko prispevala k turistični

prepoznavnosti Slovenije v svetu, pa je v imenu vseh prirediteljev letošnjih

Dnevov slovenskega turizma prejel Drago Bulc, novinar, voditelj

in urednik, ki slovenskemu turizmu ni posvetil le poklicne poti,

temveč življenje. Njegovo ime je neločljivo povezano z oddajami in

rubrikami, kot so Turistični globus, Dobrodošli, Popotniška malha,

Homo Turisticus, Na lepše, Turistika, Bulc te gleda, Ture Avanture ..., in

z odmevnim podeljevanjem Turističnih nageljnov in Turističnih bodečih

než. Njegova turistična oddaja Največje plavajoče zabavišče na

svetu pa je na 13. Mednarodnem festivalu turističnega filma prejela

priznanje za najboljši turistični film. Njegov pristop k turističnim temam

je dinamičen in hkrati poglobljen, pogled pravično kritičen, a

tudi hudomušen. Zdaj je v pokoju, a v turističnem novinarstvu še vedno

aktiven in prizadeven ter izjemno dejaven predsednik Društva

turističnih novinarjev Slovenije.

Ambasador slovenskega turizma 2018 pa je postal Albert Salman,

direktor in ustanovitelj Green Destinations, ključna oseba za vzpostavitev

in delovanje Zelene sheme slovenskega turizma in certifikacijskega

postopka Slovenia Green. Green Destinations je lastnik standarda

in platforme, ki se uporablja pri ocenjevanju slovenskih

destinacij za pridobitev certifikata Slovenia Green. Ta je pomembno

pripomogel k prepoznavnosti Slovenije kot vodilne trajnostne turistične

destinacije. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez velike podpore

organizacije Green Destinations in še zlasti Alberta Salmana.

Priznanje Turistične zveze Slovenije:

Peter Misja

L. L./STO

Priznanje Turistične zveze Slovenije

(TZS) za izjemen prispevek

pri razvoju turistične

društvene organizacije je prejel

Peter Misja, predsednik

TZS, župan občine Podčetrtek

in človek, ki na vsakem koraku,

posredno ali neposredno, skrbi

za razvoj turizma. S svojo

jasno vizijo, dobro intuicijo ter

modrimi in preudarnimi odločitvami

je Podčetrtek popeljal

med najrazvitejše turistične

občine v Sloveniji. To dokazujejo

številna priznanja, zadovoljni

občani in številni turisti,

ki jih je iz leta v leto več. S svojim znanjem, idejami in pobudami

je aktiven tudi v Turističnem društvu Podčetrtek, ki deluje že več

kot 110 let. Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali

tudi v slovenskem prostoru in ga pred osmimi leti izvolili za

predsednika TZS, kjer svojo funkcijo opravlja, kot zna le on: srčno

in s posebnim posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi.

Aktualno


8

Dogajalo se je

Ob robu 240. obletnice prvega vzpona na Triglav

Kako je slovenski očak

očaral vrhunskega

švicarskega fotografa

Foto: M. G.

Letošnje leto je v znamenju slovenskega očaka: mineva namreč 240 let od prvega vzpona na Triglav. Ob tej priložnosti

so v Informacijskem izobraževalnem središču TNP v Trenti sredi avgusta pripravili vsebinsko bogat in

dobro obiskan pogovorni večer. Omemba njegove prve upodobitve, bakroreza iz leta 1776, pa me je spomnila

na zgodbo o objavi fotografij tega simbola slovenstva v imenitni, trijezični monografiji velikega formata Alpenpanoramen

iz leta 1986, življenjskem delu švicarskega fotografa Wilija Burkhardta. Določene fotografije,

ki jih je Burkhardt posnel večinoma z rotirajočo kamero, zložene v »harmoniko«, merijo tudi do tri četrt metra.

Pred izidom monografije sem, takrat pomočnik direktorja nekdanjega

Jugoslovanskega turističnega urada v Zürichu, upošteval nasvet

urednika bernske založbe Kümmerley+Frey, ki jo je izdala, naj navežem

stik s fotografom – želel sem ga namreč še zlasti opozoriti, da se

Alpe končujejo v Sloveniji. Takoj za tem me je Wili Burkhardt prosil,

naj mu omogočim ogled Triglava, da bo lahko v monografijo vključil

tudi njegove posnetke.

To mu je zaradi težav z vremenom uspelo šele ob tretjem obisku;

Triglav je fotografiral iz letala Letalskega centra Lesce. Posnetki so bili

odlični, fotograf pa jih je še pravočasno oddal v tiskarno. Spremno

besedo k fotografijam Triglava je napisal dr. Matjaž Kmecl.

Monografija s posnetki petnajstih izbrancev celotnega alpskega loka,

s Triglavom kot zadnjim med njimi, je bila jeseni istega leta predstavljena

na Frankfurtskem knjižnem sejmu. V svoji kategoriji je prejela

prvo nagrado.

Ta edinstvena promocija Triglava me je pozneje spodbudila k pripravi

ogleda sveta pod Triglavom za direktorja Švicarskega alpskega muzeja

v Bernu. Kmalu zatem je ta ugledni muzej omogočil postavitev

razstave Alpenland Slowenien.

Ob tem velja še dodati, da je diplomat dr. Hans Keller, ko je bil veleposlanik

v Beogradu, pogosto prihajal v Slovenijo, še zlasti na lov, pa tudi

v gore. V vodilnem švicarskem časniku NZZ je objavil pregled večdesetletnih

stikov med planinskima organizacijama Švice in Slovenije;

dodal mu je fotografijo Špikove skupine, posnete s Srednjega vrha.

Na Slovenijo pa ga je spominjala zbirka originalnih panjskih končnic

v njegovem bernskem stanovanju.

Pa nazaj k prvi upodobitvi Triglava. Lucijan Bratuš, profesor na Akademiji

za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je uporabil ta motiv

za oblikovanje Zahvalne listine Občine Kamnik ter Gorske reševalne

službe Slovenije Air Zermattu, družbi za helikoptersko reševanje v

gorah, »za njeno takojšnjo požrtvovalno in nesebično pomoč pri reševanju

alpinista Tomaža Humarja iz nedostopnega ostenja njemu

ljube, a usodne Himalaje v novembru 2009«. Listino so prevzeli predstavniki

teh srčnih letalcev jeseni leta 2010 na slovesnosti v Slovenskem

planinskem muzeju v Mojstrani.

Ivan Martelanc


2018 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

Najboljši v Portorožu

Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno

tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi

sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.

V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja

so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim

naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih

so se pomerili še kampi, glampingi, mladinska prenočišča in

Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bili ocenjeni jedra in tematske

poti. Potekalo je tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše

večje mesto, zdraviliški in turistični kraj.

Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu

sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev

Slovenije, je tudi letos predsednik države Borut Pahor.

9

Moja dežela – lepa in gostoljubna

18

Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah

Večja mesta

1. Celje

2. Velenje

3. Maribor

Srednja mesta

1. Nova Gorica

2. Ptuj

3. Medvode

Manjša mesta

1. Slovenske Konjice

2. Radlje ob Dravi

3. Ljutomer

Turistični kraji

1. Kranjska Gora

2. Bovec

3. Ankaran

Zdraviliški kraji

1. Podčetrtek

2. Laško

3. Dobrna

Izletniški kraji

1. Predjama

2. Kostanjevica na Krki

3. Šentanel

Kampi

1. Kamp Danica Bohinjska Bistrica

2. Kamp Koren Kobarid

3. Camping Bela krajina

Glamping

1. Herbal glamping resort Ljubno

2. Glamping Sončna dolina Bioterme

3. Glamping Olimia Adria village

Mladinska prenočišča

1. MC Hostel Brežice

2. MCC Hostel Celje

3. MH Ajdovščina

Mestno jedro

1. Gallusovo nabrežje Ljubljana

2. Titov trg Koper

3. Slovenj Gradec

Vaško jedro

1. Zagorje

2. Griže

3. Ambrus

Trško jedro

1. Sveta Ana

2. Vitanje

3. Mozirje

Tematske poti

1. Kneippova bosonoga pot

2. Naravoslovna učna pot

»Po sledeh vodomca«

3. Pot pastirskih škratov

3. A8 – Zdraviliška pot

Bencinski servisi

1. BS Cerkno

2. BS Pragersko

3. BS Domžale

Spletno glasovanje - glas ljudstva

Zdraviliški kraji

1. Podčetrtek

Turistični kraji

1. Bovec

Večja mesta

1. Kranj

Lipov list – Oktober 2018

2018 – CELJE – Večje mesto 1. mesto

10


Celje, prijetno mesto

z bogato kulturo in

neokrnjeno naravo

Celje je prijetno mesto ob Savinji, obdano z griči in nizkimi

vzpetinami, ki se ponaša z bogato naravno in kulturno

dediščino ter z izjemno zgodovino, ki je doživela svoj razcvet v

času dinastije grofov Celjskih. Spomin nanje je še vedno močno

prisoten; nihče, ne domačin ne obiskovalec, ne more mimo

mogočnega Starega gradu, ki na hribu dominira mestu in od

koder se odpira čudovit pogled na Celje z okolico.

Staro mestno jedro, ki je še vedno lepo ohranjeno, s svojo podobo

nevsiljivo združuje antično in srednjeveško dediščino s sodobnim urbanim

okoljem. Mesto je ravno dovolj veliko, da lahko obiskovalcu

ponudi številne zanimivosti, in ravno dovolj majhno, da s svojo prisrčnostjo

in domačnostjo osvoji njegovo srce.

Prijazno je vsem generacijam in obiskovalcem; vse leto jim ponuja

številne aktivnosti, k obisku pa vabijo tudi kulturne ustanove s pestrim

kulturnim programom in razstavami, ki poskrbijo za duhovno

bogatitev obiskovalcev.

Ljubitelje neokrnjene narave k obisku vabijo okoliški griči, na katere

se je mogoče povzpeti peš ali s kolesom, še posebno priljubljeno pa

je Šmartinsko jezero, do katerega se je mogoče podati kar iz mesta

po urejeni sprehajalni poti.

Vabljeni v Celje! Zagotovo vam bo ostalo v lepem spominu.

Foto: Matjaž Jambriško


2018 – NOVA GORICA – Srednje mesto 1. mesto

Nova Gorica –

kandidatka za EPK 2025

Nova Gorica, kandidatka za Evropsko prestolnice kulture 2025;

zelena, napredna, zanimiva, živahna in čezmejna. Vse to je

naše najmlajše mesto ob meji, ki s sosednjo Gorico v Italiji tvori

skupno somestje. In takšno je tudi življenje v njem, čezmejno

prepleteno, multikulturno in polno različnih, zanimivih in

posebnih prireditev.

Mesto Nova Gorica leži na stiku treh evropskih kultur – slovanske, romanske

in germanske. Skupaj z Gorico je dedinja starih aristokracij,

z novim delom pa živa zgodovina povojne Evrope. Širše območje je

preživelo dvanajst ofenziv prve svetovne vojne in bilo prerezano z železno

zaveso po drugi. Na novo nastalo mesto v povezavi z Gorico,

starodavnim središčem goriške pokrajine, mesti vojn in prijateljstva,

mesti zgodovine, sodobni, univerzitetni mesti, ki sodelujeta, sodihata

in soživita kljub njuni mešanici kultur ali prav zaradi njih, sta gotovo nenavadno,

zanimivo in evropskega duha polno območje. Nova Gorica

se je prav zaradi te raznolikosti, bogate zgodovine in kulture in zato,

da se še dodatno razvija, odločila kandidirati za Evropsko prestolnico

kulture 2025, naslov, ki ga bo tega leta prejelo eno od slovenskih mest.

Foto: David Verlič

Trg Evrope

Nova Gorica je del območja, ki skladno s sprejeto strategijo slovenskega

turizma spada v destinacijo »Nova Gorica in Vipavska dolina«.

Mesto leži sredi čudovite narave, obdano z vzpetinami in reko Sočo,

nad katero se boči znameniti kamniti solkanski železniški most. Pod

njim veslajo kajakaši, s tribun v Kajakaškem centru Solkan pa se pogosto

razlega bučno navijanje navijačev na številnih domačih in mendarodnih

kajakaških tekmah. Nad Sočo si iz oči v oči zreta vzpetini

Sabotin in Sveta Gora. Sabotin je dom Parka miru, posvečenega spominu

na prvo svetovno vojno. Na njem si lahko poleg čudovite flore in

favne ogledate številne ostaline iz prve svetovne vojne in uživate v izjemnem

razgledu na Brda, Padsko nižino, do morja, Triglava in Nanosa.

Na levem bregu Soče pa se vzpenja Sveta Gora z baziliko, priljubljena

tako med romarji kot med ljubitelji narave.

Nova Gorica je tudi poslednji dom zadnjega francoskega kralja iz dinastije

Burbonov Karla X. V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v

Novi Gorici lahko obiščete grobnico Burbonov, ob tem pa si ogledate

še čudovito samostansko knjižnico in vrt vrtnic burbonk.

Nedaleč stran se domači in tuji turisti najraje fotografirajo na skupnem

trgu obeh Goric, Trgu Evrope, katerega polovica leži v Sloveniji in polovica

v Italiji. Ob njem stoji mogočna stavba novogoriške železniške

postaje, kjer začenja svojo pot znamenita Bohinjska železnica. V bližnjem

objektu nekdanjega mejnega prehoda na Erjavčevi ulici prirejajo

v Carinarnici številne kulturne dogodke. Sprehod po Novi Gorici odkriva

številne poglede na povojno in sodobno arhitekturo.

Mesto vse leto zaznamuje živahno urbano dogajanje, v katero je vpetih

veliko mladih in domačih ustvarjalcev: od novoletnih prireditev do

Poletne scene ter drugih tematskih prireditev. Odseva utrip mladega

mesta z bogato kulturno ponudbo. Ljubitelji zabave pa lahko obiščete

katerega od igralnih salonov in zabaviščnih centrov, ki poleg igralniškega

ponujajo obilo kulinaričnih užitkov in koncertov.

Foto: Mateja Pelikan

11


Ustvarjalnost na novogoriškem odru

Turistična zveza TIC Nova Gorica

Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica

telefon: (05) 330 46 00

e-naslov: tzticng@siol.net

splet: www.novagorica-turizem.com


2018 – MEDVODE – Srednje mesto 3. mesto

12


Medvode, zelena

vrata prestolnice

Slovenska Mezopotamija, popek sveta, ter Zwischenwässern ali

preprosto: Medvode. Zgodovinska znamenja kraja, ki stoji na

sotočju rek Save in Sore, segajo v prazgodovino, razvijati pa se

je začel proti koncu 15. stoletja, ko je cesar Friderik III. dovolil

zgraditi most ob sotočju. In mostovi so v naselju, ki stoji na

sotočju, še zdaj ključnega pomena.

Kulturno-zgodovinska dediščina

Medvode so prepričljivo mestece s pestro zgodovino in bogato

kulturno dediščino. Te dobrine, podedovane iz preteklosti,

Medvoščanom veliko pomenijo in so ponosni nanje, obenem pa kažejo

razvoj kraja skozi čas. Mogočni gradovi, številne čudovite cerkve

in kapelice predstavljajo velik del medvoške zgodovine, ki sega v 10.

stoletje, ko je bil kraj prvič omenjen v razmejitvenih listinah. Starejši

prebivalci Medvod se radi ozrejo po preteklosti in v njej vidijo možnosti

za nadaljevanje šeg in običajev, obenem pa se nad njimi navdušujejo

tudi mladi, ki jim domači kraj veliko pomeni. Številna medvoška

društva skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in s svojimi

prireditvami ponujajo možnost zbiranja enako mislečih, ki si prizadevajo

ohraniti preteklost živo.

Naravna dediščina

Medvode pa se zadnja leta bržkone še najlaže poistovetijo z bogato

in razgibano naravno dediščino. Hribovit svet z ravnino, po kateri sta

se razlili reki Sava s sicer umetnim jezerom, in Sora, ki proti sotočju

drvi iz Dolomitov, ponuja raznolik prostor številnim živalim in rastlinam.

Ta razgibanost ponuja tukajšnjim prebivalcem in obiskovalcem

veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v vseh letnih

časih. Pozimi tek na smučeh in sankanje, poleti kopanje v rekah in jezeru,

rafting, ribolov; prav v vsakem letnem času pa pustolovce vabijo

Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Zbiljsko jezero in Stari grad

Smlednik, da se sprehodijo po njih ali ob njih. Ob lepem vremenu

Medvode privabijo še tako zahtevne popotnike in kolesarje. Okolje

prebivalcem pomeni zavetje pred hitrim svetom, v katerem živimo,

šolarjem ponuja naravno učilnico, obiskovalcem pa možnost za oddih

in rekreacijo.

Čudovit preplet narave in kulturne dediščine

Dogajanje

Velik poudarek v Medvodah namenjamo tudi kulinariki in prireditvenemu

turizmu. Maja pripravljamo kulturni festival, v začetku junija se

je že uveljavil festival Medvode v gibanju, ki združuje šport, zabavo

in kulinariko, avgustovski termin imajo že za leto vnaprej rezerviran

organizatorji BBQ festivala Wild west fest (on fire) ob Zbiljskem jezeru,

septembra smo spet začeli prirejati Festival kranjske klobase, prav

tako ob Zbiljskem jezeru, konec novembra je čas za tradicionalno

Noč parkeljnov, čedalje več dogodkov pa gosti tudi Športna dvorana

Medvode (različni kulturni dogodki, državna prvenstva in koncerti).

Vsem obiskovalcem želimo z obiskom naših lepih krajev že ob prihodu

pokazati, da vstopajo skozi »zelena vrata glavnega mesta«.

TIC Medvode

Cesta komandanta Staneta 2, 1215 Medvode

telefon: (01) 361 43 46, 041 378 050

e-naslov: info@visitmedvode.si

splet: www.visitmedvode.si

Foto: Egon Cokan

Foto: Egon Cokan

Foto: Peter Košenina

Zbiljsko jezero

Cerkvica sv. Jakoba v Polhograjskih dolomitih


2018 – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto 1. mesto

Slovenske Konjice –

v objemu žlahtnih zgodb

Slovenske Konjice so prikupno srednjeveško mesto, položeno

med skrivnostno Konjiško goro in sončne zlate griče vinorodnih

Škalc, ki s številnimi vasmi zaokroža edinstveno podobo doline

ob reki Dravinji. Nehote se dotaknejo vaših čustev, so mesto z

dušo, kjer vas na vsakem koraku objemajo žlahtne zgodbe in

kjer utripa pohorsko srce. Slovenske Konjice namreč odpirajo

čudovite poglede na pohorske gozdove, ki se jih nesramežljivo

dotikajo in jih v zadnjih letih s sosednjimi občinami Oplotnica,

Vitanje in Zreče povezujejo v edinstveno zgodbo Turistične

destinacije Rogla-Pohorje.

Foto: Andraž Korošec, Studio Fakin

prestižnem tekmovanju Entente Florale Europe pa je prejelo kar dve

zlati medalji (v letih 1998 in 2014), kar ga postavlja ob bok najlepše

urejenim evropskim mestom. Leta 1998 je bronasto priznanje prejela

tudi vas Žiče, kar je dokaz urejenosti celotne občine.

Zgodba Slovenskih Konjic je posebna ljubezenska zgodba. To je občutil

že v Konjicah rojeni pesnik Ivan Minatti, častni občan občine

Slovenske Konjice, ko je zapisal slavne stihe: »Nekoga moraš imeti

rad.« Slovenske Konjice je treba videti in jih doživeti v vsej njihovi

očarljivosti. Potem jih boste imeli radi tudi vi. In si jih za vedno shranili

tja nekam na srčno stran.

Žička kartuzija – tiha lepotica v Dolini svetega Janeza

Včasih se nam dogodi, da pridemo na kraj, ki nas preprosto osupne.

Kraj, kot je Žička kartuzija, v odmaknjeni Dolini svetega Janeza, kamor

so se v 12. stoletju naselili menihi iz francoske Velike kartuzije. V

tej skriti dolini so našli nedotaknjen košček sveta, kjer so lahko živeli v

skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji.

Zgradili so med seboj ločena samostana, zgornjega in spodnjega,

ki ju še zdaj povezuje prekrasna dolina.

Samostan je veljal za evropski kulturni in politični epicenter na naših

tleh. Ponašal se je s knjižnico z več kot dva tisoč knjigami, tukaj

so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi.

Kartuzijanom sta dajala poseben status naravno zdravilstvo in lekarništvo,

ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom

in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje

skupnosti. Redovno življenje je zamrlo, ko je kartuzijo z dekretom leta

1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo takrat na milost

in nemilost prepuščeno toku časa.

Posebna energija tega prostora, mir in spokojnost, nedotaknjenost

narave ter zavedanje o tem, da je tukaj nekoč stalo nekaj pomembnega,

so občino in strokovne službe vodili do intenzivnih obnovitvenih

del, ki potekajo že več kot trideset let. V Žičko kartuzijo se počasi

vrača življenje. Sodobnemu človeku ponuja možnost za ponovno

vzpostavitev notranje harmonije, daleč od hrupa vsakdana.

13


Očarljivo jedro Slovenskih Konjic

Obiskati Slovenske Konjice, katerih pisna omemba sega v leto 1146

(Counowiz), in njihovo okolico pomeni občutiti dušo prijaznega mesta,

ki ponuja številna posebna doživetja. Najlepši so sprehodi skozi

Stari trg, po sredini katerega teče očarljiv konjiški potoček, ki daje mestu

dušo in ga deli na prikupni polovici. Sprehodi skozi obnovljeno

starotrško jedro so kot obisk galerije, v kateri so razstavljena najlepša

umetniška dela – trške hiše z vsemi svojimi posebnostmi.

Mesto je že vrsto let zgled prijaznosti in urejenosti. Odlikovano

je s številnimi priznanji TZS za urejeno in gostoljubno okolje, na

Foto: Denis Sodržnik

Edinstvena Žička kartuzija


2018 – KRANJSKA GORA – Turistični kraj 1. mesto

14


Kranjska Gora –

kjer se avantura začne

V Kranjski Gori in okoliških krajih vas pričakujejo živahna

doživetja Julijskih Alp. Doživetij, ki bi jih želeli preizkusiti tudi

sami, je tukaj na pretek: od aktivnega preživljanja počitnic do

mirnega odkrivanja naravne in kulturne dediščine. Odkrivate

lahko skrivnosti dobrega počutja v bogati ponudbi velnesa,

tkete nove vezi na poslovnih in družabnih srečanjih ali pa z

družino raziskujete mistično preteklost Zgornjesavske doline. To

je prostor, kjer se avantura začne!

Razgibana ferata v Mojstrani

Foto: Gregor Kofler/arhiv TD Dovje-Mojstrana

Eden najlepših slovenskih slapov – Peričnik

Foto: Jošt Gantar/arhiv Turizem Kranjska Gora Foto: Janez Šmitek/arhiv Turizem Kranjska Gora

Kranjska Gora v zimski preobleki


2018 – ANKARAN – Turistični kraj 3. mesto

Ankaran – otok

zelenih zakladov

Izjemna oseka na koncu Ankaranskega polotoka. Ko stojiš, kjer

je nedolgo nazaj še valovalo morje, in pogledaš nazaj proti rtu,

dobiš občutek, kakor da se pred teboj dviguje otok. Ankaranski

klif, ta neverjetni spomenik narave, je del Krajinskega parka

Debeli rtič, ki predstavlja uspešno zgodbo varovanja lokalnih

naravnih posebnosti. Prav zaradi teh in zaradi domačinov, ki

se zavzemajo za te naravne lepote, je Ankaranski polotok pravi

metaforični otok na severu Jadranskega morja – otok zelenih

zakladov.

vidna naravna posebnost polotoka. Dva njegova odseka sta naravni

vrednoti. Na predelu med zdraviliščem Debeli rtič in Valdoltro segajo

strme stene klifa najviše, živim erozijskim procesom pa so še

bolj izpostavljene na skrajni točki rta. Za oba dela so značilni lepo vidno

izmenjavanje plasti peščenjaka in laporja ter abrazijski terasi, ki

sta nastali z umikanjem klifa. Ležeče flišne plasti klifa se nadaljujejo v

morju, ki je zato plitvo in svetlo. Biotska pestrost je v tem predelu še

zlasti velika, saj zaradi ugodnih razmer na morskem dnu domujejo

raznolike združbe morskih organizmov. Med zdraviliščem Debeli rtič

in Valdoltro pa je ob vznožju klifa ozka abrazijska terasa, pred katero

so skladi podvodnega grebena in travnik morske cvetnice kolenčaste

cimodoceje.

Območje Debelega rtiča je med redkimi naravno ohranjenimi deli

slovenskega morja in morskega obrežja, zato je zelo dragoceno za

ohranjanje biotske pestrosti. Leta 1991 je bil skrajni del rta razglašen

za naravni spomenik, del območja Debelega rtiča pa je uvrščen tudi

v mrežo območja Natura 2000.

15


Foto: Jaka Ivančič

Izjemna oseka na Debelem rtiču

Ankaranski polotok s svojimi zelenimi pobočji, ki se najprej položno,

nato pa strmo spuščajo v morje, leži na skrajnem koncu slovenske

obale, tik ob italijanski meji, le uro vožnje od prestolnice. Obiskovalce

pa očara predvsem z zelenjem, vinogradi, oljčniki, starimi hrasti in

drugimi drevesnimi nasadi, v katerih lahko še tako zahteven človek

najde trenutek miru.

Narava in prijetno sredozemsko podnebje, zaradi katerega je tudi

zima blaga, kar vabita na plan, na sprehode in pohodniške izlete.

Poleti obiskovalce v kraj vabijo urejene plaže z gostinsko ponudbo in

mirnimi zelenimi kotički. Dogajanje pa popestrijo številne prireditve,

od koncertov za različne okuse do kulinaričnih dogodkov, kjer lokalni

pridelovalci ponudijo v pokušanje svoje dobrote.

Krajinski park Debeli rtič

Ankaranski polotok se spusti v morje na Debelem rtiču. Slikoviti flišni

klif na skrajnem zahodnem delu Debelega rtiča je že od daleč

Krajinski park Debeli rtič je 45. takšen park na območju

Slovenije, poseben pa je tudi zato, ker obsega od 250 do 450

metrov širok pas morja med zalivom Sv. Jerneja in zalivom

Valdoltra.

Foto: Jaka Ivančič

Na željo, ki je med občani Ankarana gorela več desetletij, in na priporočilo

strokovnjakov za varovanje narave so ankaranski občinski

svetniki junija letos soglasno podprli razglasitev širšega območja

Debelega rtiča za krajinski park. Naravo in krajino Debelega rtiča je

namreč treba ohraniti za prihodnje generacije. K varovanju naravnih

vrednot in pestre biotske raznovrstnosti Debelega rtiča se je tako do

zdaj zavezalo že več kot tisoč posameznikov.

Pridružite se jim lahko tudi vi in tako prispevate svoj delež k ohranitvi

tega edinstvenega koščka slovenske obale, kjer prebivajo številne

zavarovane in zaščitene živalske vrste. Zaveza je dostopna na spletni

strani http://ankaran-ancarano.com/.


16

2018 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj 1. mesto

2018 – DOBRNA– Zdraviliški kraj 3. mesto

Dobrna, najstarejše

slovenske toplice

V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom, dvajset kilometrov

severno od Celja, leži Dobrna, izjemna zaradi zdravilne vode, ki

so jo poznali že Kelti in Rimljani. Dobrnske toplice so bile prvič

omenjene leta 1403; tako so najstarejše delujoče slovensko

termalno zdravilišče. Brez njega Dobrne ne bi bilo na zemljevidu

sodobnih turističnih destinacij.

Foto: Gregor Katič

17


Odmaknjena od industrije, mestnega hrupa in prometa, z blagim

podnebjem, je Dobrna od nekdaj priznano zdravilišče za zdravljenje

ginekoloških obolenj in neplodnosti. Zdaj je program širši in učinkovit

tudi pri zdravljenju poškodb, revmatičnih in nevroloških obolenj

ter športne medicine.

Terme Dobrna so sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče,

ki ponuja nastanitev v hotelu Vita, kjer je večina terapevtskih

storitev, v reprezentančni vili Higiea s poročno dvorano in v hotelu

Park, primernem za obiskovalce, ki radi sami oblikujejo svoj dnevni

ritem. Najstarejši topliški objekt, Zdraviliški dom iz leta 1624, o čemer

priča vzidana napisna plošča iz tistih časov, vsebuje srce toplic

– termalni vrelec.

Aktivne počitnice v čudoviti naravi

Dobrna je privlačna tudi za tiste, ki ne potrebujejo medicinsko-terapevtskih

programov, radi pa aktivno preživljajo svoj prosti čas. Na voljo

so jim bazen, center za dobro počutje, Kneippov program, masažno-lepotni

center ...

Veliko ponuja tudi naravno okolje. Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi

kraji, ki so imeli svoj park. Ta je dragocen biser nenadomestljive

naravne dediščine. Navdušuje nas s cvetličnimi nasadi, poleti pa z naravno

svežino; vzorno označena drevesa ponujajo bogata botanična

doživetja. Okoli leta 1820 je bila v njem zasajena kostanjeva aleja, ki

povezuje Zdraviliški dom z naseljem Dobrna, nad katerim na vzpetini

dominira baročna cerkev Marije vnebovzete.

Vas Dobrna je občinsko središče za deset zaselkov, skozi katere vodijo

Poti Dobrne (Sprehajalna pot ob potoku Dobrnica, Gozdna učna

pot, Anina pot, Loška pot s še delujočim Vovkovim mlinom na vodno

kolo in druge), kjer domači zanesenjaki skrbijo za kulturno dediščino.

Posebne pozornosti je vredna več kot tristo let stara domačija

V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom

Šumej v Brdcah nad Dobrno, na Anini poti, z ohranjeno prvotno zasnovo

s črno kuhinjo z vonjem po dimu in prepredeno s pajčevino

minljivosti časa.

Pod vznožje Paškega Kozjaka se zajeda soteska Hudičev graben, na

njenem začetku pa je v živo skalo vklesana jama Ledenica; nekoč za

skladiščenje ledu pivovarne Gutenek, zdaj pa je ambient za koncerte

vokalnih skupin.

Na Dobrni je pet označenih kolesarskih poti različnih dolžin in težavnostnih

stopenj. Najzahtevnejše popeljejo na planjave Paškega

Kozjaka; ena najlepših, dolina Daje, z raznoliko floro, razveseli oko, nahrani

dušo in ponuja zdravilne zeli za dobro počutje.

V to je usmerjena tudi kulinarična ponudba Term Dobrna in lokalnih

turističnih ponudnikov. Vabimo vas, da se o ponudbi prepričate sami,

zato dovolite, da vas povabimo na Dobrno, ki slovi kot kraj, kjer je dobro

počutje že stoletja doma.

Nove hiške v središču Dobrne za prodajo lokalnih izdelkov in

pridelkov

Foto: arhiv Občine Dobrna

Hotel Vita

ZTŠK Dobrna – TIC Dobrna

Dobrna 1a, 3204 Dobrna

telefon: (03) 780 10 64 e-naslov: tic@dobrna.si

splet: www.ztsk-dobrna.si

Foto: Gregor Katič

Občina Dobrna

Dobrna 19, 3204 Dobrna

telefon: (03) 780 10 50 e-naslov: obcina@dobrna.si

splet: www.dobrna.si


2018 – PREDJAMA– Izletniški kraj 1. mesto

18


Največji jamski grad

na svetu in eden

najslikovitejših

Predjama je vasica na Postojnskem, ki se zajeda pod planoto

Hrušice in Nanosa. Kljub svoji majhnosti skriva številne zaklade,

predvsem mogočen Predjamski grad, ki že več kot osemsto let

stoji sredi 123 metrov visoke kamnite stene. Vpisan je celo v

Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu.

Predjamski grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so ga zgradili oglejski

opati in mu dali gotsko podobo. Pozneje so ga prezidali novi lastniki

iz rodbine Luegg, katerih najznamenitejši predstavnik je Erazem

Predjamski. Predjamski grad velja za edini v celoti ohranjen jamski

grad v Evropi, ki s svojo znamenito lego ponuja edinstven vpogled v

gradbene tehnike in iznajdljivost srednjeveških ljudi, ki so iskali zatočišče

tik ob vhodu v jamo.

Nenehen preplet naravnega in umetnega, dela človeških rok in

ustvarjalnosti narave oblikuje biser srednjeveške iznajdljivosti. Največji

jamski grad na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, slikovito

pripoveduje zgodbo časa, ko se je moralo udobje umikati varnosti in

ko je žvenket orožja nemalokrat preglasil trubadursko pesem. Tako

poseben in edinstven je, da se uvršča v deseterico najbolj fascinantnih

gradov na svetu. Tako romantičen, da ga številni izberejo za svoj

poročni obred.

Za gradom je preplet skrivnih rovov, od koder je na roparske pohode

odhajal vitez Erazem Predjamski. V jami pod gradom pa so svoje

domovanje našli netopirji. V Predjami stojita tudi lepa gotska cerkvica

Marije sedem žalosti in več kot petsto let stara lipa, pod katero naj bi

bil pokopan sam Erazem Predjamski.

V vasi je tudi muzejska zbirka Pri stari dami. Ta predstavlja predmete,

fotografije in pisma iz obdobja prve svetovne vojne, ki so tematsko

bogat in pomemben del zapuščine, vezane še zlasti na soško bojišče

in na njegovo neposredno zaledje. Drugi del obsega lovsko zbirko,

ki je posvečena naravi – gozdu in lovstvu. Različne oblike lova, od

polharstva do nastavljanja pasti in lova s puško, imajo na tem območju

večstoletno tradicijo in z gotovostjo lahko trdimo, da je lov našim

prednikom omogočal preživetje.

Foto: Ivan Majc


2018 – KOSTANJEVICA NA KRKI – Izletniški kraj 2. mesto

Majhno mesto

za velika doživetja

Kostanjevica na Krki je edino slovensko mesto na rečnem otoku.

Bogata naravna in kulturna dediščina obiskovalcu omogoča

edinstvena doživetja in oglede znamenitosti starega mestnega

jedra, Kostanjeviške jame, parka Forma viva, Galerije Božidar

Jakac in drugih, zato je priljubljen izletniški kraj za sproščen ali

aktiven oddih ob reki Krki in vinorodni krajini Gorjancev.

19


Najstarejša ohranjena stavba v mestu je župnijska cerkev sv. Jakoba.

Leseni hrastovi mostovi so zaradi bližnjega Krakovskega gozda značilni

za to območje; najzanimivejši je Tercialski most – njegovo lego je v

urbanistični zasnovi Kostanjevice predvidel arhitekt Jože Plečnik. Ivina

hiša je največja meščanska hiša na otoku (zgrajena leta 1878), prenovljena

pa je v lepe turistične apartmaje pod imenom Vila Castanea.

Osnovna šola Jožeta Gorjupa, zgrajena leta 1906, ima na zahodni strani

mozaik Bitka na Krškem polju, v njej pa so razstavljena likovna dela

slovenskih in tujih avtorjev iz zbirke Galerije Božidar Jakac.

Galerija Božidar Jakac je ena največjih in najlepših slovenskih galerij, saj

je v stavbi nekdanjega cistercijanskega samostana iz prve polovice 13.

stoletja. Poimenovana je po Božidarju Jakcu, poleg njegovih del pa so

s stalnimi postavitvami predstavljena še dela Jožeta Gorjupa, Toneta

Kralja, Franceta Kralja, Franceta Goršeta, Janeza Boljke, Zorana Didka

in Bogdana Borčića ter Pleterska zbirka evropskih slikarjev. Prostori desakralizirane

samostanske cerkve in lapidarija so namenjeni občasnim

razstavam vrhunskih domačih in tujih umetnikov. Prenovljeni prostori

zahodnega krila galerije pa so namenjeni odmevnim domačim in

mednarodnim razstavnim projektom (več na: www.galerija-bj.si).

Park skulptur Forma viva bogati okolico galerije; v njem je na ogled

več kot sto skulptur (iz hrastovega lesa). Mednarodni kiparski simpozij

Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka od leta 1961 in velja za najstarejši

še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu, ki od leta 1998 poteka

bienalno z udeležbo kiparjev z vsega sveta.

Tercialski most v Kostanjevici na Krki

Foto: arhiv Občine Kostanjevica na Krki

Kulinarična plat ponudbe

Kostanjeviška jama, nedaleč od mesta, ob vznožju Gorjancev, razkriva

prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik (več na: www.kostanjeviska-jama.com).

V neposredni bližini je tudi Krakovski gozd – pragozd, ki je največji nižinski

gozd v Sloveniji in oaza nekaterih zaščitenih in ogroženih živalskih

in rastlinskih vrst.

Pohodne in kolesarske poti s svojo pestrostjo zlahka prepričajo obiskovalce,

da raziskovanje vinorodne krajine ter kulturne in naravne

dediščine Kostanjevice na Krki podaljšajo iz enodnevnega izleta v doživetje

za konec tedna.

Aktualno dogajanje v Kostanjevici na Krki:

• razstava: Nataša Prosenc Stearns: Hotelski dnevnik,

Galerija Božidar Jakac (do 4. novembra 2018);

• razstava: Branko Cvetkovič: Ne-prostor/Nični prostor,

Galerija Božidar Jakac (do 25. novembra 2018);

• razstava: Andrej Lamut: Mnemosis, Lamutov likovni salon

(do 25. novembra 2018);

• razstava: Dugo, Kusterle, Valvassori – Tri zgodbe z meje,

gostujoča razstava Pilonove galerije iz Ajdovščine,

Galerija Božidar Jakac (od 19. oktobra 2018

do februarja 2019);

• tradicionalna prireditev: Jesen na Tamalem plac,

20. oktobra 2018 od 14. ure;

• Čebularski pohod na Rako, 18. november 2018, od 9. ure;

• Vinogradniški pohod na Polom, 26. november 2018,

od 9. ure.

TIC Kostanjevica na Krki –

Lamutov likovni salon

Oražnova ulica 5, 8311 Kostanjevica na Krki

telefon: (07) 49 88 152, (07) 49 88 140

e-naslov: tic-gbj@galerija-bj.si

Foto: Tatjana Eberl


2018 – KAMP DANICA – Kamp 1. mesto

20

Kamp Danica se nahaja v osrčju Julijskih

Alp, ob reki Savi v Bohinjski Bistrici, nedaleč

od Bohinjskega jezera ter smučišč Sorica,

Senožeta in Vogel. Pod mogočnimi gorami

Triglavskega pogorja boste kadarkoli našli

svoj mir in sprostitev. Kamp sprejme do

700 gostov, obratuje 365 dni na leto, pozimi

ponujamo tudi ugodne smučarske pakete.

odprt celo leto!

Camp Danica Bohinj

Triglavska cesta 60

SI–4264 Bohinjska Bistrica

t: +386 (0)4 572 10 55

+386 (0)4 572 17 02

e: info@camp-danica.si

www.camp-danica.si

Bohinj Camp Danica

2018 – GLAMPING SONČNA DOLINA BIOTERME – Glamping 2. mesto

Največje razkošje je

narava sama

Nov glamping resort Glamping Sončna dolina Bioterme

leži v bližini štirizvezdičnega hotela Bioterme in njegovega

termalnega parka. Kot zaokrožena samostojna enota svojim

gostom ponuja zasebnost, obenem pa možnost uporabe

gostinskih, kopaliških in velneških storitev v hotelu Bioterme in

termalnem parku.

21


Ležeč na sončnem pobočju kraja Mala Nedelja se glamping elegantno

staplja z okoliško naravo, s čimer gostom ponuja popoln užitek

prostranosti gozdov, travnikov in vinskih trt, zaokrožen z mirom in tišino;

obenem pa zgolj petnajst kilometrov oddaljeni Ljutomer zadosti

vsem morebitnim potrebam po mestnem utripu.

Glamping Sončna dolina Bioterme obsega dvaindvajset glamping vil

in enajst glamping šotorov, ki lahko sprejmejo od enega do največ

šest gostov. Vse glamping enote so elegantno opremljene in zagotavljajo

udobno bivanje, obenem pa ohranjajo pristno izkušnjo kampiranja.

»Glamurozno« noto zagotavlja možnost uporabe lesene kadi z

geotermalno vodo na terasi nekaterih enot glamping vil.

Šotori so sezonske narave (odprti so od aprila do oktobra), vile pa so

na voljo vse dni v letu.

Od letošnjega poletja je v sklopu Glampinga Sončna dolina Bioterme

na voljo tudi biološki plavalni bazen, ki še dodatno oplemeniti ekološko

obarvano zgodbo.

Glamping Sončna dolina Bioterme je idealna izbira za preživljanje

prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje in sproščanje telesa

ter duha – kadar koli, ko začutite potrebo po tem.

Gostom glampinga je na voljo tudi ponudba hotela Bioterme in termalnega

parka – gostinske storitve, notranji in zunanji bazeni s termalno

vodo, fitnes in svet savn s petimi različnimi savnami, pa tudi

vse druge velneške storitve (za doplačilo).

Glamping Sončna dolina Bioterme je edinstven zaradi lege v neokrnjeni

naravi, obenem pa obiskovalcem zagotavlja popolno izkušnjo

z dodatno ponudbo hotelskih in kopaliških storitev.

Glamping vile in šotori so različno veliki (big, medium in small – veliki,

srednje veliki in majhni) in tako omogočajo gostom izbiro po lastnih

željah. Enote z oznako »big« sprejmejo od pet do šest oseb (dve spalnici

z zakonskim ležiščem, spalnica s pogradom), »medium« od tri do

štiri goste (spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica z dvema ležiščema),

enote z oznako »small« pa so namenjene enemu ali dvema gostoma

(spalnica z zakonskim ležiščem). Vsaka enota ima svojo kuhinjo,

kopalnico in prostorno teraso z vrtnim pohištvom. Posamezne

enote imajo na terasi tudi leseno kad s termalno vodo. Užitek v prepletu

narave, miru in udobja je zagotovljen.

Vabljeni v Glamping Sončna dolina Bioterme, kjer vam že za 49,90

evra po osebi na noč (z vključenim polpenzionom) pričaramo nepozaben

oddih v objemu neokrnjene prleške narave.

Več: www.bioterme.si, hotel@bioterme.si, (02) 565 20 00

Foto: arhiv Glamping Sončna dolina Bioterme


2018 – SLOVENJ GRADEC – Mestno jedro 3. mesto

22


Dobrodošli v Slovenj

Gradcu in Mislinjski

dolini

Mislinjska dolina je ena treh dolin Koroške pokrajine, ki,

obdana s Pohorjem in Uršljo goro, obiskovalcem ponuja zeleno

gozdnato podobo skrivnostnosti in miru, ki je v zdajšnjem

urbanem svetu čedalje bolj cenjena vrednota. Vabimo vas, da

nas obiščete in preživite nepozabne trenutke v Slovenj Gradcu,

mestecu med gorami, ki se ponaša s številnimi kulturnimi in

zgodovinskimi doživetji ter naravnimi lepotami.

Foto: David Valič

Lepo ohranjeno mesto jedro

Slovenj Gradec – mesto Glasnik miru

Slovenj Gradec je mesto, ki je poznano po številnih umetnikih in prireditvah,

v letu 2012 tudi v okviru projekta Evropska prestolnica kulture.

Središče kulturnega življenja je mestno jedro, ki je ohranilo neokrnjeno

podobo iz preteklosti.

Številne mednarodne prireditve in razstave, nekatere tudi pod pokroviteljstvom

OZN, so Slovenj Gradec trajno zaznamovale kot mesto

miru in mednarodnega sporazumevanja z naslovom mesta Glasnika

miru, ki ga je Slovenj Gradcu leta 1989 podelil takratni generalni sekretar

OZN.

Turistična ponudba mesta je pestra in raznolika, primerna tako za tiste,

ki iščejo kulturna doživetja, kot za tiste, ki želijo svoj prosti čas preživljati

v objemu neokrnjene narave in ob obilici možnosti za športne,

rekreacijske in tudi kulinarične užitke.

Turistične zanimivosti

Mestno jedro Slovenj Gradca je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo,

stavbe pa nosijo podobo iz 19. stoletja. V jedru so Koroška galerija

likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, cerkvi sv. Elizabete

in sv. Duha, Muzej skladatelja samospevov Huga Wolfa, Galerija družine

Perger, mojstrov medičarske in svečarske obrti, ostanki srednjeveškega

obzidja in graščina Rotenturn.

V okolici mesta lahko najdete številne etnološke zanimivosti – tipične

kozolce iz Mislinjske doline, stare kmečke hiše, kapelice, kakšen

vodni mlin ali žago.

Slovenj Gradec ponuja s svojo okolico odlične možnosti za šport in

rekreacijo: smučanje, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo

in planinarjenje. Pestra je ponudba krajših tematskih turističnih

Srednjeveški festival

poti z etnološkimi, kulturno-zgodovinskimi in naravovarstvenimi

vsebinami.

Športni center Slovenj Gradec je odlična lokacija za priprave vrhunskih

športnikov. Tem so na voljo športna dvorana, borilnica, fitnes,

nogometni stadion s pomožnim igriščem, atletski stadion in poletno

kopališče.

Razgiban teren smučarskega središča Kope je primerna izbira za začetnike

in zahtevne smučarje, v poletnem času pa je odlično izhodišče

za pohodništvo in kolesarjenje.

Prenočišča so popotnikom in turistom na voljo v dveh hotelih, v mladinskem

hotelu in na prijetno urejenih turističnih kmetijah v okolici

mesta, kjer lahko pokušate tudi pestro kulinarično ponudbo Koroške

in Mislinjske doline.

Slovenj Gradec ponuja vsem obiskovalcem gostoljubno in urejeno

podobo, za svoja prizadevanja na področju urejanja okolja je, poleg

številnih priznanj Turistične zveze Slovenije, leta 2015 prejel tudi zlato

priznanje v okviru tekmovanja v urejenosti evropskih mest in vasi

Entente Florale.

Vabimo vas, da nas obiščete!

Javni zavod SPOTUR – TIC Slovenj Gradec

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec

telefon: (02) 881 21 16, 051 320 978

e-naslov: tic@slovenjgradec.si

splet: www.turizem-slovenjgradec.si

Prijetne poti za kolesarjenje

Foto: Nika Hölzl Praper

Foto: Nika Hölzl Praper


2018 – ZAGORJE – Vaško jedro 1. mesto

Dragocena zapuščina

grofov Attemsov

Zagorje je naselje v Občini Kozje. Njegovo jedro se je razvilo

pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Zagorske Matere

Božje, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Nad

glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, to je čas zgodnjega

baroka, ko naj bi bil zgrajen cerkveni zvonik, ki ima edinstveno

osmerokotno obliko. Sama cerkev pa je še starejša; njeni začetki

segajo v srednji vek. V njej so tudi lepe, obnovljene mogočne

baročne orgle. Do leta 1867 je bilo okoli cerkve tudi pokopališče.

Obzidje in eskarpo so popravili leta 1876. Obzidje je tako močno,

da je nekoč verjetno varovalo tabor.

Župnijska božjepotna cerkev Zagorske Matere Božje

Foto: arhiv Občine Kozje

23


Odgovor na vprašanje, zakaj stoji tukaj tako mogočna cerkev, je povezan

z družino Attems. Grofje Attems so hodili na območje Zagorja

na lov. To je bilo v času turških vpadov. Na enem od osvajalskih turških

pohodov so v Zagorju ujeli grofa Attemsa in ga odpeljali v ujetništvo

v Turčijo. Grof se je zaobljubil, da bo, če bo rešen iz turških zaporov,

v Zagorju zgradil cerkev.

V Zagorju je več kot sto let delovala šola, dokler se ni kraj leta 1964

združil z bližnjim Lesičnim v enoten šolski okoliš, vendar so nižji razredi

ostali v Zagorju do leta 1977. Šola še zdaj stoji nasproti župnišča,

v neposredni bližini cerkve. V celoti je bila obnovljena v letu 2009. V

njej imata sedež Kulturno društvo Zagorje in KS Zagorje.

Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 metrov in

leži na robu planote pod Bohorjem, ki se spušča proti Lesičnemu. Na

severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 metrov). Okoli vasi

so obdelovalne površine. Prebivalci so zaposleni v Kozjem in drugih,

bolj oddaljenih krajih.

Zagorje z okolico ponuja čudovite možnosti za pohodništvo in kolesarstvo.

Še zlasti prijetna je krožna pot med Zagorjem in Lesičnim. Za

športne navdušence je v vasi urejeno športno igrišče z večnamenskim

Lurška jama je prijetna tudi za koncerte

Foto: arhiv Občine Kozje

prostorom. Zanimiva pa je tudi dolina potoka Bistrice, še zlasti soteska

ob istoimenskem kraju.

V bližini naselja je Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje

postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode, primerne

za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so obiskovali jamo.

Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je poraščen z mahom

in bršljanom. Namenilna listina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika

zemljišča, kjer leži spodmol, tega dala v uporabo cerkvi. Lokacija

je doživljala burne čase v skladu s trenutno politiko, leta 2011 pa so

jo obnovili in uredili.

Domače kulturno društvo je jamo že večkrat uporabilo kot prizorišče

za božično igro in koncerte. Ambient Lurške jame je primeren tudi za

poroke, krste in preostale osebne praznike, ki si jih ljudje želijo doživeti

na malce drugačen način.

Lurško jamo, pa tudi Zagorje na splošno, obiskuje čedalje več organiziranih

skupin in individualnih turistov.


2018 – AMBRUS – Vaško jedro 3. mesto

24


Ambrus – prijetna

domačnost in toplina

Ambrus je gručasta središčna vas, ki leži v zahodnem delu Suhe

krajine in na južnem pobočju Kamnega vrha ter spada v občino

Ivančna Gorica. Površje naselja, ki ima približno 250 prebivalcev,

je zakraselo, travniki in njive pa so urejeni v terase. V krajevno

skupnost in župnijo poleg središčnega Ambrusa spadajo tudi

Kal, Kamni Vrh, Brezovi Dol, Bakrc, Višnje in Primča vas.

Kraj se ponaša z lepo naravo na dosegu roke, urejenostjo vaškega

jedra, predvsem pa s prijaznostjo ljudi, ki so vselej pripravljeni priskočiti

na pomoč ter s tem sebi in drugim bogatijo življenje. Številni

se tako že v mladih letih s sodelovanjem v društvih in drugih skupinah,

ki delujejo v domačem kraju, odločajo soustvarjati pisan mozaik

skupnosti. V Ambrusu so dejavna gasilsko, kulturno, turistično in

športno društvo, Lovska družina Suha krajina ter krajevna organizacija

Rdečega križa, ki se povezujejo med sabo in s krajevno skupnostjo,

poleg tega pa tudi s podružnično šolo in župnijo. Letos je PGD

Ambrus praznovalo 110 let delovanja, kulturno društvo obstaja več

kot 25 let, športno društvo več kot dvajset let. TD Ambrus je mlado, a

prav tako uspešno, saj sodeluje pri različnih domačih dogodkih, poleg

tega pa igra pomembno vlogo pri urejenosti kraja, ki ga želi predstaviti

tudi širšemu svetu.

Odraz medsebojnega, pogosto medgeneracijskega sodelovanja krajanov

so številne kakovostne prireditve za otroke in odrasle – od koncertov,

literarnih večerov, ustvarjalnih delavnic, gledaliških predstav

in razstav do športnih in pohodniških dogodkov, sejmov in prireditev,

povezanih z ohranjanjem dediščine vasi, kot so, denimo, polhanje,

ličkanje koruze ...

Poleg tega je bilo v kraju v zadnjih letih izpeljanih nekaj večjih projektov,

med njimi gradnja večnamenskega odra na šolskem igrišču,

Pisan mozaik z odtisi dlani v Ambruškem parku kulture

obnova kulturnega doma in šole ter postavitev novega evharističnega

križa nad vasjo, ki je nadomestil starega, že načetega. Prvi križ je bil

postavljen na istem mestu kot spodbuda h krščanskemu življenju in

kot spomin na drugi evharistični kongres na območju nekdanje skupne

države, ki je bil leta 1935 v Ljubljani.

Od letošnjega poletja vaško jedro krasi tudi Ambruški park kulture,

ki brez besed pripoveduje zgodbo o tem, kako močno so tukajšnji

ljudje povezani med seboj. V parku so razstava skulptur z naslovom

Življenje po življenju in instalacija s škljoci za polhe, ki sta delo kiparke

in oblikovalke Marjete Baša, ter pisan mozaik z odtisi dlani, ki je

prav tako nastal pod njenim mentorstvom. Vse to dopolnjuje knjigobežnica,

ki je s poslikavami ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič kot živa

ilustracija življenja v Ambrusu; prikazuje namreč značilne motive tukajšnjih

krajev. Ambruški park kulture je plod sodelovanja ambruških

umetnikov, članov TD Ambrus in vseh drugih krajanov, ki srčno ljubijo

svoj domači kraj. Le kdo ga ne bi? Ambrus je namreč pravi dom,

saj ponuja toplino in zavetje, s svojo prijetno domačnostjo pa navduši

vsakogar, ki ga obišče.

Lepo vaško jedro in narava na dosegu roke

Foto: Davorin Perko

Foto: Gašper Stopar


2018 – NARAVOSLOVNA UČNA POT PO SLEDEH VODOMCA – Tematska pot 2. mesto

Po sledeh vodomca

Naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca ponuja nova

doživetja in odkriva skrite poti za ohranitev narave in njenih

prebivalcev. Ljubitelje narave in pohodništva vodi od vasi

Cerovo proti logu, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov,

do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Od tod se dviguje po

kraškem gozdnem terenu do Županove jame in do enega redkih

ohranjenih protiturških taborov v Sloveniji, Tabora Cerovo.

Zatem se spusti nazaj proti izhodišču.

V vaškem jedru Cerovo je informacijska tabla, ki obiskovalce seznanja

s potjo; tam sta tudi tabli s fotografijami in kratkimi opisi tukaj živečih

ptic, ki omogočata tudi poslušanje ptičjega petja.

Log, do koder povede krožna pot Po sledeh vodomca iz Cerovega,

leži na čudovitem stiku gozda in travnikov, tik ob odseku Evropske

pešpoti E6. Ob ribnikih je urejena ornitološko-botanična krožna učna

pot s tremi opazovalnicami za ptice, mejico z različnimi vrstami grmovnic

in lesenim pomolom, ki vodi v osrčje mokrišča. Na brežini

pod gozdom so urejeni zeliščni vrt, sadovnjak in čebelnjak. Tukaj prirejajo

tudi vodene oglede za skupine obiskovalcev.

Pot nadaljujemo skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka

Podlom, kjer prebiva pravljično gozdno ljudstvo Podlomarji.

Pot nato povede do slikovite Županove jame in do Tabora Cerovo ter

nazaj na izhodišče, v vas Cerovo. Trasa poti je dolga 5,2 kilometra, lahko

pa prehodite tudi njen krajši krog.

Posebna zanimivost poti Po sledeh vodomca so informativne table s

panoramskim zemljevidom, ki so izdelane tako, da si lahko obiskovalec

s pomočjo spletne aplikacije (Pan map), na telefonu ali tabličnem

računalniku, ogleda celotno učno pot na sodoben, interaktivni način.

Ob poti se lahko ustavite ob dvaindvajsetih tablah s poučno vsebino.

Na območju učne poti je postavljenih sto gnezdilnic za plavčka,

plezalčka, veliko in čopasto sinico, za sovo kozačo, pegasto in lesno

sovo, druge gozdne ptice in tudi gnezdišča za netopirje.

Foto: Matej Kovačič

V sklopu učne poti potekajo različne delavnice, seminarji in vodeni

ogledi ter gozdna pedagogika. Takšne dejavnosti v pristnem stiku

z naravo krepijo odgovoren in zdrav odnos do nje. Ključni namen

in cilj naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca je namreč

ozaveščanje in izobraževanje ljudi o pomembnosti biotske raznovrstnosti

in njenega ohranjanja ter spoštljivega odnosa človeka do

narave.

Gozdovi so pljuča našega planeta, raznovrstnost živih bitij pa zagotavlja

celovito delovanje ekosistema, katerega del smo tudi ljudje!

25


Podlom s Podlomarji

Opazovalnica v logu

Foto in ilustracija: Jože Trobec

Foto: Katarina Podržaj


26

2018 – POT PASTIRSKIH ŠKRATOV – Tematska pot 3. mesto

27

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Jesen na vasi 12.10.2018 - 14.10.2018 Tržišče 030 244 889 Turistično društvo Tržišče

Obujanje spomina na trgatveno

veselico v dolini

14.10.2018 Mačkovci 02 545 96 70

Zveza kulturnih in turističnih

društev občine Puconci

Trgatvena veselica v dolini 14.10.2018 Puconci 02 549 13 55 Turistično društvo Vrtnica

19. kostanjev praznik v Rodiku 14.10.2018 Kozina 041 361 785 Turistično društvo Rodik

22. praznik kostanja 20.10.2018 - 21.10.2018 Šempas 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje

17. pohod po Sromeljski

pešpoti – poti vina in sonca

20.10.2018 Sromlje 07 477 80 21 Turistično društvo Sromlje

Mlada portugalka v Beli krajini 20.10.2018 - 21.10.2018 Metlika 07 36 35 470 Turistično društvo Vigred Metlika

Barok v Celju 26.10.2018 - 27.10.2018 Celje 03 492 69 20

Turistično in kulturno

društvo Celje - Kvartirna hiša

Noč čarovnic na tržnici Prebold 27.10.2018 Prebold 031 722 250 Turistično društvo Prebold

21. pohod po sledeh Soške fronte 28.10.2017 Komen 05 7664 334 Turistično društvo Brest

Jesenski B.O. FEjST 31.10.2018 Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

Sadje in vino ob svetem Martinu 02.11.2018 - 05.11.2018 Malečnik 031 653 383

Turistično društvo Šempeter

Malečnik-Ruprče

VIII. Martinov pohod

»od kleti do kleti«

02.11.2018 Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina

Martinovo rajžanje 10.11.2018 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju

Martinovanje na Dobrni 10.11.2018 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna

Razhodnja 10.11.2018 Velika Loka 07 348 99 00 Turistično društvo Čatež Velika Loka

Martinovanje v Kamnici 10.11.2018 - 11.11.2018 Kamnica 02 624 03 64 Turistično društvo Kamnica

Martinovanje na PVTC,

odsek Limbuš–Vrhov dol

10.11.2018 Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš

Martinov sejem na Bizeljskem 10.11.2018 Bizeljsko 040 714 385 Turistično društvo Bizeljsko

10. sejem rabljene

smučarske opreme

24.11.2018 - 25.11.2018 Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora

12. Paslejdnca 25.11.2018 Podbrdo 041 601 248 Društvo Baška dediščina

Zimski glasbeni festival –

Metaldays

29.11.2018 - 01.12.2018 Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

24. Andrejev sejem 01.12.2018 Železniki 04 514 73 56 Turistično društvo Železniki

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info


28

Fokus

Obujanje spomina na konjske vprege, ki so bile stoletja vsakdanjik makadamskih poti

TD Zalog

Po zaloški cesti je

»furati fajn«

Na skrajnem vzhodu Ljubljane, kjer se počasi oži in zapira Ljubljanska kotlina, ob vznožju Janškega

hribovja, leži naselje Zalog, okoli njega pa so posejane še vasice Spodnji Kašelj, Podgrad, Gradovlje in

Gostinca. Zalog in slikovite vasice z bližnjega hriba opazuje in varuje starodavna, še naseljena graščina

oziroma srednjeveški grad Osterberg.

Tukaj se srečujejo tri reke: v Savo se izlivata Ljubljanica in Kamniška

Bistrica, poleg njiju pa še manjši potok Besnica. Dolga stoletja, pred

prihodom železnice, je po Savi in delu Ljubljanice potekala živahna

rečna plovba. V Zalogu je bilo največje rečno pristanišče avstro-ogrskega

cesarstva, ki je delovalo stoletja, do prihoda železne ceste v

Ljubljano.

Z leti so zaradi sporov in drugih interesov zgradili pot (pozneje cesto)

po kopnem, ki je vodila iz pristanišča v Zalogu do mesta; tovor so

odtlej prevažali po njej, na furmanskih vozovih. Tako je tudi nastala

Zaloška cesta – poleg nje pa številne anekdote in zgodbe na račun

furmanov, gostiln in drugih spremljajočih dejavnosti na tej razmeroma

kratki furmanski poti. Kdo ne pozna ponarodele pesmi: »Po zaloški

cesti je furati fajn, so goste gostilne in kelnarce so fajn ...«

Ustanovitev TD Zalog

Ob prelomu tisočletja se je v Ljubljani začela pobuda za smelejši razvoj

turizma v zaledju glavnega mesta, saj to premore veliko zanimivosti

– naravnih, geografskih, kulinaričnih in drugih, ki so privlačne za

turiste. Poleg tega so možnosti za razgibano preživljanje prostega

časa v okolici Ljubljane zanimive tudi za njene prebivalce – in seveda

za prebivalce okoliških naselij.

Zaradi tega (in spodbud zavoda Turizem Ljubljana) se je skupina krajanov

Zaloga odločila ustanoviti turistični društvo. TD Zalog je maja

leta 1998 ustanovilo 35 krajanov.

Razgledni stolp na Debnem vrhu

Prav tedaj je skupina zanesenjakov pod okriljem Društva upokojencev

Zalog zbrala pogum in denar ter na najvišji točki nad Zalogom,

Debnem vrhu, postavila mogočen, lesen razgledni stolp z orientacijsko

ploščo. Kmalu po ustanovitvi TD Zalog so stolp in orientacijsko

ploščo slovesno predali v upravljanje novemu društvu. Odtlej je Debni

vrh zelo priljubljena rekreacijsko-pohodniška točka, ki jo obiskuje

čedalje več ljudi.

TD Zalog skrbi za stolp, s katerega se odpira pogled na Ljubljano,

strugo Ljubljanice ter okoliške hribe, in ploščo z zbiranjem denarja za

njuno vzdrževanje in prostovoljnim delom.

Na Debni vrh sicer vodijo poti iz več strani. Najbolj obljudeni vodita iz

Zaloga, ena iz Sostra, ena pa iz vasice Podgrad. Ta se tudi povezuje s čedalje

bolj obiskano Ostrovrharjevo pohodno potjo, ki so jo uredili vaščani

Podgrada pod okriljem takratnega Kulturnega društva Podgrad. Že več

kot deset let pripravljajo vodene pohode po tej privlačni poti, ki združuje

tukajšnjo kulturno, zgodovinsko in tehnično dediščino.


Prireditev Po zaloški cesti je »furati fajn« popestrijo tudi

starodobniki ...

Narava tukaj resnično ni skoparila; obdarila nas je s slikovitimi mešanimi

gozdovi in čudovitim hribovjem, ki ponujajo edinstvene sprehode

po urejenih poteh ter druge možnosti za šport, rekreacijo in

oddih. In čudovite poglede na Ljubljansko kotlino, Kamniško-Savinjske

Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Polhograjsko hribovje, sotočje

Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ... Narava nas razveseljuje in

nagrajuje v vseh letnih časih.

Čiščenje okolja

A žal se v njej prepogosto pojavljajo smeti in odlagališča odpadkov.

TD Zalog tako že vrsto let pripravlja obsežne čistilne akcije, na katere

vsako leto privabimo številne posameznike in društva ter kar nekaj

podjetij. V zadnjih desetih letih smo zbrali več kot 350 ton oziroma

precej več kot 1000 kubičnih metrov različnih smeti in odpadkov. Čistilnih

akcij se je udeležilo nekaj več kot 1640 prostovoljcev, opravljenih

pa je bilo več kot 5400 prostovoljnih delovnih ur. Očistili in sanirali

smo številna divja odlagališča. Nekatere lokacije smo tudi fizično

zavarovali in tako preprečili dostop do njih. Letos smo se pridružili

razpisu Moja reka in v finalnem izboru dosegli visoko, drugo mesto.

Lepšega darila si ob jubileju nismo mogli želeti.

Živahna društvena dejavnost

V začetku septembra pripravlja TD Zalog prijetno lokalno turistično prireditev

Po zaloški cesti je »furati fajn«, ki je namenjena obujanju spomina

na konjske vprege, ki so bile stoletja vsakdanjik makadamskih poti.

Z njimi prevažamo obiskovalce po ulicah Zaloga in jim tako omogočamo

stik s konji, doživetje, ki ga ni mogoče izkusiti tako zlahka. Po navadi

se nam na prireditvi pridružijo tudi naši prostovoljni gasilci in obiskovalcem

razkažejo svojo opremo in vozila. Najmlajšim prikažejo osnovne

postopke gašenja, vsem drugim pa tudi uporabo defibrilatorja in

druge postopke oživljanja. Dogajanje na prireditvi popestrijo starodobna

vozila in motorji Gold Wing zveze Slovenije. V zadnjem času

prireditev popestrimo z manjšim sejmom domačih izdelkov in obrti,

na katerem lahko obiskovalci kupijo marsikaj, kar sicer ni na prodaj.

V dveh desetletjih smo bili aktivni tudi na drugih področjih: ocenjevali

smo urejenost vrtov in okolice objektov, pripravljali smo velika

kresovanja, številna predavanja in izobraževanja ter izlete, sodelovali

smo pri nekaterih odmevnih prireditvah in proslavah. Leta smo izdajali

lokalni tiskani medij Obvestila TD Zalog, v katerem smo objavljali

dogodke in zanimivosti našega društva, zgodovinske članke, dejavnost

drugih društev in podjetij v našem kraju.

V belih zimah vzorno uredimo smučarske proge za klasični tek na

smučeh, v zadnjih letih pa tudi površino za prosto tehniko.

Zelo smo ponosni tudi na to, da smo se v zadnjih letih aktivno lotili

izobraževanja javnosti o nevarnosti tujerodne invazivne pelinolistne

ambrozije, rastline, ki se je na našem območju nevarno razširila. Vsa

leta delovanja vzorno sodelujemo s krajem, društvi, podjetji, šolo, vrtcem

in vsemi, ki nas podpirajo in želijo kraju dodati nekaj več, kot le

navaden bivanjski standard.

V zgodovini delovanja TD Zalog pa bi se našlo še marsikaj, kar je lepo

razvidno iz vsebine naše spletne strani (www.td-zalog.si)!

Dušan Levičnik, predsednik TD Zalog

Foto: arhiv TD Zalog

29

Fokus

... in motorji

Razgledni stolp na Debnem vrhu


30

TZS

Državno tekmovanje Mladi vodnik 2018

Odlični nastopi

v knežjem mestu

V Sloveniji turizem pomeni 12 odstotkov BDP in je ena najhitreje rastočih gospodarskih panog. Nekoč se je

slovenski slogan glasil: Turizem smo ljudje in kljub temu, da smo s prenovo podobe dobili nov slogan (Slovenija –

Zelena, aktivna, zdrava), se je treba še vedno zavedati, da turizem smo – ljudje.

Pomembno je, da se tega zavedamo – s tem pa tudi izjemnega pomena

izobraževanja ljudi, ki delajo v turizmu. Ko govorimo o turističnih

poklicih, je treba še zlasti poudariti vlogo turističnega vodnika.

Prav ta je eden glavnih povezovalnih členov med različnimi kulturami

in hkrati tudi eden najpomembnejših predstavnikov destinacije.

Nanj se gostje obračajo za nasvete in priporočila, zato sta pomen in

vloga turističnega vodnika zelo velika.

Turistična Zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja natečaj in tekmovanje

za Mladega turističnega vodnika, s katerim želi mlade navdušiti,

naučiti, pripraviti in spodbuditi k opravljanju tega poklica. Tekmovanje

se začne s pripravo seminarske naloge o kraju, od koder

prihajajo mladi tekmovalci, na državnem tekmovanju pa kandidati

spoznajo določeno destinacijo, po kateri morajo tudi voditi. Proces je

zastavljen na podoben način kot izpit za turističnega vodnika na Turistično

gostinski zbornici Slovenije (TGZS).

Letošnje tekmovanje je bilo v knežjem mestu – Celju. Tekmovalci so

mesto spoznali že pred sklepnim tekmovanjem v družbi lokalnega

vodnika, zatem so morali po njem voditi sami. Kot vsako leto smo

najprej žrebali odseke vodenja in pustili kandidatom nekaj minut, da

so se lahko osredinili na svoj del. Sledilo je nekaj napotkov in lahko

smo začeli s tekmovanjem.

Kot prvi je vodenje na Krekovem trgu začel Žan Hodžić iz Ljubljane.

Strokovno žirijo je prepričal s svojim samozavestnim nastopom, lepo

retoriko, dobro orientacijo in predstavitvijo ter omembo dejstev, ki se

ne razkrivajo na prvi strani Wikipedie. Pokazalo se je, da je bil Žanov

nastop dovolj dober za osvojitev 2. mesta, s čimer si je prislužil srebrno

značko Mladega turističnega vodnika.

Sledili so številni odlični nastopi, ki so pokazali, da imajo mladi odličen

potencial za dobrega turističnega vodnika. Vsi kandidati so se na vodenje

odlično pripravili, poleg znanja so predstavili tudi zgodbe, zanimivosti,

aktualne zadeve, lokalne posebnosti in podali številna priporočila za

doživetja v Celju. Opazno je bilo, da so tudi kandidati uživali v pripravi na

ta dogodek in da so si vzeli čas ter se zadeve lotili resno in odgovorno, kot

se spodobi za prave turistične vodnike. Komisija je bila postavljena pred

izjemno težko odločitev, komu podeliti nagrado; a naposled smo po točkovanju

na tretje mesto uvrstili Natalijo Hočevar iz Studenca, ki je prejela

bronasto značko Mladega turističnega vodnika.

Zmagovalec letošnjega tekmovanja Mladi turistični vodnik in s tem

dobitnik zlate značke pa je Rok Tratnik iz kraja Nova Cerkev, ki je komisijo

prepričal še zlasti z zanimivimi informacijami – v obliki zgodb.

Po končanem tekmovanju smo se z vsemi kandidati zbrali v Starem

piskru, kjer se nam je pridružila tudi Snežana Škrbinc iz TGZS, ki je

skupaj s Petro Pistotnik iz TZS in strokovno komisijo tekmovanja slovesno

podelila nagrade.

Zmagovalec je prejel tečaj in prvo opravljanje izpita za turističnega

vodnika pri TGZS, dobitnika srebrne in bronaste značke pa sta prejela

tečaj za turističnega vodnika pri TGZS. Nagrajenci so prejeli tudi bon

za vodniški seminar in izvedbo hospitacije v okviru potovalne agencije

za mlade CMT.

Letos so bili kandidati res odlični. Upam, da se bo marsikdo od njih

resnično odločil za opravljanje izpita za turističnega vodnika; prav

rada bi jih srečala na terenu kot stanovske kolege.

Tina Hudnik, turistična vodnica in članica strokovne komisije

Nagrajenci (od leve proti desni): Natalija Hočevar, Žan Hodžić in Rok Tratnik


Prvi natečaj TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih spominkov

Najboljši spominki

Alpske Slovenije

SLOVENIJA

ALPSKA

31

TZS

Turistična zveza Slovenije (TZS) je kot partnerica projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 letos

izvedla natečaj za izvirne gastronomske in kulinarične spominke za turistično regijo Alpska Slovenija. To je bil prvi

natečaj v okviru projekta: TZS bo v prihodnjih treh letih izvedla še tri, prav tako za izvirne gastronomske in kulinarične

spominke za preostale tri turistične regije.

Strokovno komisijo za izbor najboljših spominkov so sestavljali: dr.

Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca Adlešič

(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in etnolog dr.

Janez Bogataj (ambasador projekta Slovenija – Evropska gastronomska

regija 2021).

Na natečaj je prispelo enainštirideset spominkov iz regije Alpska Slovenija.

Strokovna komisija je po pregledu in izboru spominkov ugotovila,

da je njihova splošna kakovost dobra; tudi izdelki, ki se niso

uvrstili v ožji izbor, imajo ob odpravi nekaterih manjših pomanjkljivosti

velik tržni potencial (pomanjkljivosti je komisija navedla ob vsakem

izdelku). Kot zanimivost: na natečaj se je prijavila tudi OŠ Ljubno

ob Savinji. »Zamisli učencev so zanimive, potrebujejo pa dobro mentorsko

vodenje, še zlasti glede oblikovanja, opreme izdelkov in njihove

funkcije,« je o njihovem spominku zapisala komisija.

Člane komisije so sicer še zlasti navdušili spominki znamke Turizma

Bohinj »Bohinjsko – From Bohinj«; zanje menijo, da so lahko odličen

zgled drugim destinacijam in tudi turističnim društvom. »Pri tem nimamo

v mislih posnemanja vsebin izdelkov, temveč spoznavanja

načinov in poti, ki privedejo do njih.«

Zlata, srebrna in bronasta priznanja

Komisija je poleg tega podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje

ter posebno priznanje v vsaki od dveh kategorij (kuhinjski pripomočki

in kulinarični spominki). Zlato priznanje za kuhinjski pripomoček

je pripadlo Turizmu Bohinj za sestavljivi model za maslo

izdelovalke Ivane Kovačič, srebrno priznanje prav tako Turizmu

Bohinj za dilco z intarzijo biserne matice Srečka Lotriča, bronasto

slikanici Medvedek peče slovensko potico avtorice Tine Orter, posebno

priznanje pa je prejela OŠ Ljubno ob Savinji za razumevanje,

kaj je kulinarični spominek Slovenije. Zlato priznanje na področju

kulinarike je komisija podelila spominku Bohinjska mal’ca

TD Bohinj, srebrno spominku Bohinjska zaska Turizma Bohinj in

suhi dimljeni klobasi Loških mesnin, bronasto spominku Eko kuhinjska

zeliščna sol Majnika premium (Majda Temnik, Zeliščni vrt

Majnika), posebno priznanje za inovativnost pa je prejela Barbara

Podpečan Jesenšek (B svet, s. p.) za spominek Posoška postrv v

oljčnem olju.

L. L.

Dvajset najboljših

Strokovna komisija je izbrala tri gastronomske in sedemnajst kulinaričnih

spominkov, ki bodo v prihodnje predstavljali Slovenijo na mednarodnih

spletnih straneh. Njihovi proizvajalci prejmejo potrdilo, ki

dokazuje, da je njihov izdelek izbran med dvajset najboljših slovenskih

gastronomskih in kulinaričnih spominkov za izbor IGCAT (Mednarodnega

inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem).


32

Zelene zgodbe

Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info

Skrb za naravo

Izšel je kodeks

obnašanja v naravi

Konec septembra so na konferenci na Gozdarskem inštitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavili

kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji z naslovom Obisk v naravi. Smernice temeljijo na že uveljavljenem,

a še ne zapisanem konsenzu slovenske družbe, in je nekakšne vrste dogovor med lastniki zemljišč, vzgojnimi

organizacijami, ki izvajajo dejavnosti v naravi, preostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami.

Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave in turiste v Sloveniji o ustreznem vedenju v naravi.

Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije so se maja leta 2017 prvič

sestali predstavniki civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo

in vzgojo v naravi (Planinska zveza Slovenije, Lovska zveza

Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska kolesarska mreža, Združenje

slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije),

turizmom (Turistična zveza Slovenije) in varstvom okolja

(Umanotera), predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko

gozdarske zbornice Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije.

Na prvem sestanku so se pogovarjali o pomenu prostega dostopa

do narave za rekreacijo in turizem, o pomenu vzgoje in odgovornosti

organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo, partnerstvu med obiskovalci,

lastniki in državnimi organi pri ohranjanju narave. Ocenili

so, da Slovenija ponuja izjemne možnosti za obiskovanje narave

in da je sedanja ureditev področja ne glede na nekatere negativne

izkušnje in pojave, razmeroma dobra. Za to gre velika zasluga

pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, ki omogočajo

prost dostop obiskovalcem, in vzgojnega dela v rekreacijskih

organizacijah pri vzpostavljanju pravil obnašanja v naravi. Strinjali

pa so se, da takšne razmere niso samoumevne in da bi bilo koristno

okrepiti družbeni dialog in oblikovanje družbenih norm na

tem področju.

Dogovorili so se, da bodo civilnodružbene organizacije v odprtem

dialogu z lastniki, državnimi organi in siceršnjo javnostjo na podlagi

že obstoječih norm poskušale oblikovati kodeks obnašanja v naravi v

Sloveniji, ki bo enotna podlaga za vzgojo obiskovalcev narave in za

obveščanje turistov. Zveza tabornikov Slovenije je bila kot pobudnica

procesa pooblaščena za njegovo vodenje.

Prvo srečanje je prineslo tudi dogovor o oblikovanju programskega

odbora, v katerem bodo sodelovali predstavniki vključenih organizacij

in ustanov, poleg prvotnih pobudnikov pa so procesu priprave

kodeksa pritegnili tudi drugi. Tako se je do letošnjega septembra programski

odbor povečal na skupaj sedemindvajset sodelujočih organizacij,

ustanov in projektov, v zadnjih petnajstih mesecih pa so skupaj

pripravili kodeks Obisk v naravi.

Seznam organizacij, ki so oblikovale in podpisale kodeks, je na voljo

na povezavi: www.taborniki.si/novice.

L. L.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Oktober 2018

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


33

Potepanja

Soška pot

Najlepše doživetje Soče

in doline Trente

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info

Večinoma se spušča, sem in tja se malce privzdigne, zdaj hodimo po drobnem grušču, zdaj po koreninah,

zdaj po mehkih gozdnih tleh, zdaj po mivki, zdaj po udobnem makadamu, večinoma v senci gozdov ... Ves

čas pa nas na poti spremlja smaragdna Soča, »krasna hči planin«; včasih mogočno pada in glasno žubori,

potem potihoma teče, v sušnih poletnih dneh ponekod ponikne in jo zgolj slutimo pod belim kamenjem,

ki se žge v strugi. Sem in tja prečkamo reko po ličnih visečih brveh, vseskozi pa hodimo v zavetju gora, ki

ograjujejo mirno in zeleno dolino Trente. Soška pot. Vodi od izvira Soče do Bovca in je dolga petindvajset

kilometrov.


34

Potepanja

Spomenik Juliusu Kugyju

Dopoldne je, sredi tedna, avgusta. Parkirišče pod planinsko kočo ob

izviru Soče se počasi polni, steza, ki povede do izvira, je še razmeroma

malo obljudena; v lepih poletnih dneh utegne biti slika sicer povsem

drugačna: opisati jo je mogoče kar se da na kratko – gneča. Vodostaj

Soče je v teh dneh po vsej dolini nizek in tudi izvir je dokaj

presušen. Pa vendarle se s poti proti izviru odprejo lepi pogledi proti

goram nad Zadnjo Trento.

Izvir Soče je sicer eden najlepših kraških izvirov v Julijskih Alpah,

kopiči pa vode na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke. Reka

privre na dan iz jame s podzemnim jezercem, skozi ozko sotesko, ki

se kmalu razširi. Ljudsko izročilo pripoveduje, da so v Trenti živeli

bog Triglav, bog Jalovec in bog Mangrt. Ko je v Trento prišel hudobni

vodobruhec, ki je poplavljal vasi, so se bogovi domenili, da ga

zaprejo in zavežejo v votlino. Usta so mu odprli toliko, da lahko namaka

dolino. Ko bo odslužil svojo kazen, ga bodo rešili in takrat bo

Soča presahnila ...

Prva zamisel: do Mosta na Soči

Soško pot so začeli urejati konec osemdesetih let, je povedal Marko

Pretner iz Informacijskega središča Triglavskega narodnega parka

(TNP) v Trenti, ki skrbi zanjo. Prva zamisel je bila pot do Mosta na Soči,

a so jo sklenili končati v Bovcu. Tako skorajda v celoti poteka po TNP

in je prva in najdaljša parkovna pot v Sloveniji.

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info

Na Soški poti je sedemnajst informacijskih točk, ki pohodnike seznanjajo

s kulturno-zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi ter stavbno

dediščino doline Soče in Triglavskega narodnega parka (TNP), je še povedal

Marko Pretner: »Tako dobi obiskovalec celovito sliko o dolini.«

Površje zgornjega dela doline je razgibano – strma pobočja, globoko

zarezane ledeniške doline, ravnega sveta skorajda ni. Gozd porašča

dno dolin in strme bregove do zgornje gozdne meje. Tok Soče v njenem

zgornjem delu je neenakomeren, živahen, ponekod celo divji. V

strugi je precej velikih balvanov in številni slapiči, brzice, tolmuni in

rečni otoki.

Od Kugyja do korit Mlinarice in alpskega vrta ...

Pot povede do številnih zanimivosti doline: spomenika Juliusu Kugyju,

ki se ozira proti mogočnemu Jalovcu (2645 m), gorniku, glasbeniku

in pisatelju, ki je odkrival skrivnosti trentarskih gora in pisal o lepotah

Julijcev. Pod njim so slikovita korita Mlinarice, hudournega

potoka, ki je izdolbel kilometer dolgo in sto metrov globoko sotesko,

ki se pred sotočjem s Sočo zloži v edinstvena korita. Na ustju korit je

osem metrov visok slap, v notranjem delu korit je več slapov in tolmunov.

Vode potoka se zbirajo med pobočji Prisojnika (2547 m) in

Razorja (2601 m), izlijejo pa se v Sočo. Zatem je tukaj alpski botanični

vrt Alpinum Juliana, prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju

v Sloveniji. V njem uspeva okoli šeststo različnih vrst rastlin, zava-

Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Foto: Mateja Gruden

Trentarska stavbna dediščina

Zanimivost Soške poti so tudi viseče brvi, ki prečkajo reko


35

Potepanja

Foto: Matej Lazar

Mala korita Soče

rovan pa je že od leta 1951. Malce niže, ob cerkvici, so ostanki nekdanjih

fužin. Začetek železarstva v Trenti sega v začetek 16. stoletja,

kopanje rude in fužinarstvo pa sta se ohranila dobri dve stoletji. Z

začetkom fužinarstva se je začelp tudi poseljevanje doline.

Informacijsko središče TNP in Trentarski muzej

Spet stopimo na drugi breg Soče in se spustimo po dolini, dokler nas

nova brv ne prepriča, da spet prečkamo reko. Ustavimo se ob žagi

venecijanki ob potoku Kajzarica; vodna sila Soče in njenih pritokov je

prebivalcem doline omogočala postavitev žag in mlinov. Če od tod

nadaljujemo po cesti, kmalu dospemo do vasi Trenta in Informacijskega

središča TNP s Trentarskim muzejem. V njem je mogoče spoznati

kulturno krajino, naravo in preteklo življenje v Trenti, zanimiva je

osemekranska videoinstalacija o podvodnem svetu reke Soče v štirih

letnih časih. Pred domom je panoramska tabla, ki obiskovalca opozori

na lepe poglede na vrhove nad Trento. Le malokdo ve, da je z Loga

v Trenti lepo viden tudi Triglav.

Ovčereja in sirarstvo

Pot je najbolje nadaljevati ob cesti do bližnje trgovine in gostilne

Metoje. Soška pot se zatem lagodno vije po ravnem svetu, dokler

ne prečkamo ceste in zavijemo v gozd na razgibano potko, ki se čez

čas izvije iz gozda na travnike, kjer se pogosto pasejo ovce; tod so

se v preteklosti preživljali še zlasti z ovčerejo in tropi ovac so še zdaj

razpoznavni znak doline, na številnih kmetijah pa pridelujejo okusen

ovčji sir (tudi na turistični kmetiji Jelinčič pri Malih koritih Soče,

kjer imajo prodajalnico ovčjih sirov in drugih mlečnih izdelkov).

Na tem delu poti marsikaj izvemo tudi o skalnih podorih: v zgornjem

Posočju so ti namreč zelo pogosti preoblikovalci površja. Najbolj znana

sta podora pri Plajerju (leta 1989) in podor z Berebice na drugi

strani doline (leta 1993). Slikoviti balvani pri Plajerju so zdaj priljubljeno

poletno plezališče.

Pod njim so ob Soči prijetne »plažice«, ki se vrstijo ves čas potepa ob

reki; ta sicer še zdaleč ni prijetna za kopanje, Soča trmasto vzdržuje

temperature, ki večino ljudi hitro poženejo nazaj na kopno.

Mala in Velika korita, paša za oči

Soča je tik pred sotočjem s potokom Vrsnica izdolbla približno sto

metrov dolga, do šest metrov globoka in v najožjem delu komaj meter

široka Mala korita Soče. Ta so pomembna naravna vrednota TNP;

niso tako osupljiva kot Velika korita, do katerih dospemo malce pozneje,

so pa dovolj slikovita, da ustavijo korak in pritegnejo oko.

A kaj šele poreči ob vrtoglavem pogledu na Velika korita pod vasjo

Soča? Ta so dolga 750 metrov in globoka od deset do petnajst metrov.

Divja korita so ena najlepših naravnih znamenitosti na reki Soči

in pomembna naravna vrednota TNP. Skrivnostni smaragdni tolmuni

se prepletajo v 750 metrov dolgo, le nekaj metrov široko in petnajst

metrov globoko pedantno obrušeno tesen. Voda se iz korit izlije v

velik tolmun živahne smaragdne barve, kjer se poleti ob reki hladi

veliko obiskovalcev.

Tukaj se tudi konča prepoved aktivnosti na reki Soči. In najbolj razgiban

del Soške poti.

Konec v središču Bovca

Od tod pot povede proti dolini Lepene, do kampa Klin, kjer zavije

nazaj proti Bovcu – po široki makadamski cesti, ki je priljubljena

tudi med kolesarji (do vasi Soča kolesarjenje po Soški poti ni dovoljeno).

Nekaj kilometrov pred Bovcem se znova zoži in postane

bolj razgibana. Sočo še zadnjič prečkamo pri kampih v Vodenci,

od tod pa je še zgolj kakšnih petnajst minut hoje do središča Bovca,

kjer se Soška pot konča – in kjer se svet, po katerem poteka,

odpre. »Zelo odpre,« poudari Marko Pretner. »Obiskovalcem se

mogoče zdi, da tudi na tem območju dolina ni kdo ve kako široka,

a za nas, domačine, ki živimo v ozki in globoki dolini Trente, je to

že zelo odprt svet!«

Panoramska tabla pred Informacijskim središčem TNP v Trenti

Foto: Mateja Gruden

Mateja Gruden


36

Namig za izlet

Foto: Uroš Raztresen

Na poti, ki za hojo ni prenaporna, se pohodniki ustavijo najmanj šestkrat. Seveda pri vinogradnikih, ki poskrbijo za pogostitve z

belokranjsko kulinariko in s svojimi najboljšimi vini. Ne manjkajo pa niti glasba, petje in poln koš smeha, za katerega že vsa leta skrbi

Toni Gašperič.

Drašiči na jugovzhodu Slovenije

Tudi letos novembra po

poteh soseske zidanice

Prva sobota po godu sv. Martina. Tisoč in več pohodnikov iz Slovenije in tujine. Najmanj šest postankov

pri odličnih vinogradnikih, belokranjska kulinarična postrežba, pokušnja najboljših vin iz Drašičev, Vidošičev

in Krmačine. Veliko glasbe, petja in smeha.

Brez pretiravanja: Drašiči so vinorodni raj pod Gorjanci. Vas leži na

jugovzhodu Bele krajine, streljaj od slovensko-hrvaške meje. Od

Metlike je oddaljena le šest kilometrov. In tam bodo letos že devetnajstič

pripravili Pohod po poteh Soseske zidanice.

Pohodniki iz Slovenije, nekaj pa jih pride tudi iz drugih držav, se

prvo soboto po godu sv. Martina, ki je 11. novembra, zbereo pri

cerkvi sv. Petra, v bližini katere je tudi soseska zidanica, »vinska

banka«, ki jo je sicer mogoče obiskati vse leto.

V njej predstavijo delovanje zidanice, njen pomen v preteklosti in

sedanjosti, obiskovalci pokusijo skupno vino članov soseske zidanice

in se posladkajo s pogačo z zaščitenim geografskim poreklom.

Po dogovoru jim zapojejo Drašički voščači, koledniška pevska

skupina, ki je z ubranim petjem ponesla glas Drašičev daleč

naokoli.


37

Namig za izlet

Več kot tisoč pohodnikov iz Slovenije in tujine uživa na poti, ki vodi med slikovitimi vinogradi Drašičev in Vidošičev. Drašiči so pravi

vinorodni raj pod Gorjanci.

Izposoja vina

Soseska zidanica v Drašičih je sicer še edina v Beli krajini, ki deluje

in opravlja svojo osnovno nalogo: pripravlja vinske pokušnje in

ocenjevanja ter pobira vinske dolgove od zidanice do zidanice.

Kjer je dolg, je bila tudi izposoja. Člani zidanice so si v soseski zidanici

lahko izposodili vino, ko je bilo to potrebno. Največkrat je bilo

to ob večjih družinskih dogodkih: ob rojstvu, poroki, smrti. Izposojeno

vino je bilo treba vrniti z »obrestmi«: za liter liter in pol.

Dolg so zabeležili z britvijo, s katero so v leseni rovaš vrezali zarezo.

Posojali pa niso samo vina, temveč tudi žito in denar. Veliko

zanimivega o delovanju soseske zidanice je zapisanega v publikaciji

Na rovaš, ki jo je leta 2017 izdal Belokranjski muzej v Metliki.

Očaran bi bil tudi van Gogh

Da se novembra podate na Pohod po poteh Soseske zidanice, je več razlogov:

Bela krajina se jeseni odene v barve, ki bi jih bil vesel van Gogh,

iz vinogradov je slišati petje, igranje, smeh in vriskanje, ki bi mu prisluhnil

Vivaldi z grenkobo v srcu, da tega ni slišal, preden je dokončal Jesen v

svojih Štirih letnih časih, in Bakhus, bog vina, bi za hip pomislil, da je njegovo

domovanje tu: v Drašičih, med vinogradi, ki se kot življenje v zrelost

spuščajo od cerkve sv. Ane, pred katero pohodnikom ponudijo na pokušnjo

vino iz cisterne, ki so jo napolnili z najboljšo kapljico štiriinpetdesetih

vinogradnikov, članov soseske zidanice. In tudi pesem zazveni sredi tega

vinorodnega raja pod Gorjanci.

E. N.

Po zaslugi dejavnosti soseske zidanice, še zlasti pa predavanj enologa

dr. Julija Nemaniča, domačina, se je kakovost drašiških in belokranjskih

vin na splošno skozi leta izboljševala in zdaj tukajšnji vinogradniki

in vinarji dosegajo zavidljive uspehe na najrazličnejših domačih in

tujih ocenjevanjih vin.

Foto: Aljaž Simonič

Foto: Uroš Raztresen

Pohodniki obiščejo tudi cerkev sv. Ane, ki se dviga nad vinogradi v Vidošičih. Pesmi in glasba pridejo tam še posebno do izraza.


38

Pod drobnogledom

Republiški turistični drobnogled TZS

Na trgatvah pri vrhunskih

vinogradnikih in vinarjih

v Prlekiji in slovenski Istri

Ena vodilnih slovenskih vinskih kleti in vinar leta (že tretjič!) Puklavec Family Wines je v svojem prijaznem

okolju pri zidanici Malek v jeruzalemskih goricah pripravila tradicionalno VIP-trgatev za prijatelje,

poslovne partnerje, okoliške župane in nekatere znane Slovenke in Slovence. Tudi za Republiški turistični

drobnogled TZS, ki ima v vinogradu pod zidanico svojih sedem trt šipona. In tako kot se spodobi, je RTD

TZS pod vodstvom predsednika Karla Vernika in podpredsednika Pavleta Hevke opravil svojo častno dolžnost:

potrgal je grozdje s svojih trt. Letos so bile trte zelo polne!

»V zdajšnjem času je pomembna psihološka stran življenja, zato je

radoživo druženje s prijatelji v našem idiličnem okolju na trgatvi

tisto pravo, pa če se pogovarjaš kaj pametnega ali neumnega. V

Maleku je tradicija dobrega vina že stara, zato se vračajte v lepo

Prlekijo,« je zbrane nagovoril Vladimir Puklavec, prvi mož družbe

Puklavec Family Wines. Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti

je spomnil, da trte v letošnjem poletju niso imele najlepšega vremena

(»Kar trikrat nas je doletela toča.«), a vina, in to zelo kakovostnega,

bodo dale dovolj. Imajo namreč dva milijona trt, »za vsakega

Slovenca eno«, kot rad poudari Mitja Herga.

Organizacija je bila na visoki ravni – za to sta skrbela vodja

marketinga Vinske kleti Puklavec Family Wines in sodelavec

Leon Kramar.

Prvi so VIP-trgače pozdravili hišni sommelier kleti in zidanice

Malek Robert Puklavec, prvi mož družbe Puklavec Family

Wines Vladimir Puklavec, vinska kraljica Slovenije Katarina

Pungračič in direktor in glavni enolog Mitja Herga.

Trte RTD TZS so bogato obrodile!


Na trgatvi v Truškah pri Marezigah

Na drugem koncu Slovenije pa je bila skoraj hkrati še ena prisrčna in

lepa trgatev: v Truškah pri Marezigah pri mednarodno priznanem vinogradniku

in vinarju Marinku Rodici. Prav tam, kjer raste tudi trta

refoška Društva turističnih novinarjev Slovenije.

Novinarji so jo pod budnim očesom gospodarja Marinka Rodice posadili

10. aprila leta 2015, letos pa so prvič obrali grozde, težke tudi po

kilogram in več. V svojih vinogradih, kjer rastejo različne sorte, predvsem

avtohtone, gospodar Marinko, ki ima certifikat ekološkega

kmetovanja, ne uporablja mineralnih gnojil in prideluje ekološka

vina, po katerih je znan tudi daleč po svetu.

So si pa turistični novinarji po trgatvi ogledali še prvo vinsko fontano

v Sloveniji, ki jo je v Marezigah na razgledni točki sredi spominskega

parka postavil domačin in znani oštir Alen Babič.

Vinski kraljici Istre Juliji Jogan je, preden je z nogami pretlačila

grozde trte refoška Društva turističnih novinarjev Slovenije,

lastnoročno umil noge vinski vitez Marinko Rodica.

39

Pod drobnogledom

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Ena najlepših vinskih kleti v Sloveniji, Rodica v Truškah slovi po

ponudbi ne samo vrhunskih vin, ampak tudi gastronomskih

dobrot s tartufi. »Mojstrici za odkrivanje in nabiranje tartufov v

slovenski Istri sta Sara in njena kužka Lisa,« je povedal Marinko

Rodica.

Med prvimi sta vina iz vinske fontane v Marezigah pokušala

Julija in Aleks iz Rusije.

Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev

Slovenije, ter vinogradnik, vinar in vinski vitez Marinko Rodica

sta imela čast potrgati prve grozde z novinarske trte refošk.

Pravi mojster za kulinarične specialitete v Rodičevi kleti je

kuhar Darko iz Sečovelj.


40

Trendi

Foto: Katja Goljat/arhiv Ljubljana Urban Tours

Ljubljanske alternativne zgodbe

Odkrivanje Ljubljane

skozi feministična očala

Ste vedeli, da je v Ljubljani okoli 360 spomenikov, samo sedem pa jih je v poklon – ženskam? Ali da je v

središču mesta samo ena ulica, ki so jo poimenovali po ženski (Ulica Josipine Turnograjske)? To obiskovalcu

odkrije Ljubljanska feministična tura, ki jo pripravlja Ljubljana Urban Tours in ki slavi vlogo ženske v

slovenski družbi, obenem pa turistom predstavi številne arhitekturne znamenitosti mesta in zgodovinska

dejstva, povezana z razvojem Ljubljane in Slovenije.

Zamisel o feministični turi po Ljubljani se je utrnila Gregi Bulcu, ki

vodi zavod Urbana Vrana, pod okriljem katerega deluje Ljubljana

Urban Tours. Domislil se je je, ko je pripravljal vsebine za Ljubljansko

alternativno turo, »kjer med drugim predstavimo spomenik

ženskam, ki so demonstrirale proti fašistični oblasti leta 1943, in

grafitarske umetnine sodobnih uličnih umetnic. Tujci in domačini

lahko hitro opazijo, da v Ljubljani skorajda ni spomenikov ženskam

in izstopajoče ženske arhitekture, denimo. Čeprav imamo

močno humanistično feministično tradicijo, ob ogledu ljubljanskih

ulic skorajda ni znakov, ki bi opozarjali na močne ženske, heroine

in borke za pravice žensk. Oziroma so ti znaki, te osebe, te

zgodbe dodobra skriti pod površjem. Zato jih je raziskovalna ekipa

zavoda Urbana Vrana zbezala na plan, z Jasmino Jerant pa sva

jih potem zapakirala v poučno, intrigantno in tudi zabavno feministično

turo, na katero zdaj vabi tudi sloviti Lonely Planet,« je povedal

Grega Bulc.

Feministična vprašanja v tesni povezanosti

z zanimivostmi Ljubljane

Četudi tura razkriva precej zgodb o spregledanih (in tudi zlorabljenih)

ženskah, je njenim avtorjem uspelo, da ta svojstven potep po

mestu še zdaleč ni ovit v črnino, temveč je pogosto zabaven, še zlasti

pa poučen; je potovanje skozi srednjeveške love na čarovnice, svetovne

vojne, predsocialistične in socialistične boje za ženske pravice

in aktualne pravice žensk v slovenski družbi.

Feministična tura vključuje številne teme, od poezije do urbaniz-


Ljubljana Urban Tours je kulturno-turistični projekt. »Naši ogledi

Ljubljane se po eni strani priklonijo starodavni Ljubljani: njeni

antični, srednjeveški, avstro-ogrski in socialistični zgodovini.

Po drugi strani pa v tej uradni zgodovini iščejo razpoke in pregibe,

kjer domujejo zgodbe različnih manjšin in zapostavljenih

slojev. Zgodbe, povedane iz perspektive tako imenovanih čarovnic,

so denimo tipičen primer takšne alternativne zgodovine

mesta in nišne kulturne dediščine. Poleg tega se naše ture v

veliki meri posvečajo ne le preteklim, ampak tudi zdajšnjim

značilnostim slovenske prestolnice; z njimi poskušamo pokazati

kulturno in socialno raznolikost prebivalcev glavnega mesta.

Na naših sprehodih gostje poleg klasičnih ljubljanskih znamenitosti

spoznavajo tudi alternativne prostore, kot so galerija

ŠKUC, Pritličje, Metelkova mesto in Tovarna Rog, polega tega

pa še različne subkulture in urbane življenjske sloge, grafitarsko

in ulično umetnost, skejtanje, urbano vrtnarjenje in številne

druge urbane dejavnosti,« je povedal Grega Bulc.

ma, od šolstva do redovništva, od znanosti do umetnosti …; obiskovalcem

odkriva različne junakinje: umetnice, arhitektke, znanstvenice,

aktivistke, revolucionarke, politične voditeljice, poslovne

ženske, članice ženske protifašistične fronte in druge ikonične

osebnosti.

Biografske podrobnosti in drugi zanimivi podatki ilustrirajo feministična

vprašanja in boj za pravice žensk v Sloveniji, pri čemer so te vsebine

tesno povezane tudi z najlepšimi oziroma najbolj znanimi ljubljanskimi

trgi, ulicami in stavbami. Turistom se na potepu zazdi, da so jim nadeli

feministična očala, da bi dognali, kako zelo je spol vplival (in vpliva) na

oblikovanje mesta, pravijo ustvarjalci feministične ture.

Nenavadna zgodba pesnice Lily Novy

Ustvarjalcem ture je ljubše, da ljudje prisluhnejo zgodbam, ki jih ta

razkriva, med potepom po mestu – in ne vnaprej. Zato predstavljamo

zgolj eno postajo in zgodbo Ljubljanske feministične ture: doprsni

kip pesnice Lily Novy na Starem trgu. Bila je prva slovenska lirična

pesnica. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Temna vrata je izšla,

ko je bila stara 56 let. »Naslov zbirke je poimenovan prav po vratih,

pred katerimi se ustavimo, saj je Lili Novy v tej hiši preživela večino

svojega odraslega življenja,« pripoveduje Jasmina Jerant, ki vodi Ljubljansko

feministično turo. »Lily Novy je bila v Ljubljani znana tudi kot

’nora grafna’, saj je bila za tisti čas nenavadna, ekscentrična in pravzaprav

napredna. Ni se podrejala družbenim pravilom in je tako, na primer,

hodila sama v kavarne, kar se v začetku 20. stoletja, ko se je pridružila

ljubljanski literarni sceni, za ženske ni spodobilo. Od njih se je

pričakovalo, da prihajajo v kavarno zgolj z moškimi spremljevalci.

Ona pa se s tem ni obremenjevala in je dolge ure posedala v kavarni,

pisala poezijo na prtičke in škrniclje ter za piko na i kadila cigarete.

Ljubljansko meščanstvo je bilo zgroženo nad njeno nemoralnostjo in

razpuščeno nravjo. Zgodbe pa tudi pripovedujejo, da je, če je na tleh

našla jabolko, tega pobrala, ga obrisala v svojo dolgo, lepo krinolino,

in ga pojedla. Tudi to je bil za meščanstvo prevelik zalogaj!«

Na feministično turo vsak dan

Jasmina Jerant je povedala, da je zanimanje za turo čedalje večje, da

pa se je udeležujejo predvsem ženske; bržkone še zlasti zavoljo pogosto

negativne percepcije feminizma, ki zasenči njeno bistvo: dejstvo,

da je to gibanje, ki se osredinja na zmanjšanje in izničenje neenakosti

med spoloma na osebni, družbeni, politični in gospodarski

ravni. Na vseh ravneh. Junakinje Ljubljanske feministične ture to bistvo

lepo povzamejo in predstavijo.

Mateja Gruden

41

Trendi

Foto: Katja Goljat/arhiv Ljubljana Urban Tours


42

Digitalno

Instagram

Kakšne napake delamo

– skozi oči poklicne

fotografinje

Večina nas verjetno prepozna kakovosten profil na Instagramu, četudi nimamo nikakršnega umetniškega

ali fotografskega znanja. Prepoznamo pravilno kompozicijo, lepe barve, dobro postavitev subjektov ...

Po drugi strani pa opazimo tudi, ko fotografija ni najboljša; nas zmoti nasičenost, zamegljenost? Pogosto

ne znamo ustrezno pojasniti, kaj nam ni všeč. Mogoče pri tem lahko pomaga Alexa Jade, fotografinja

življenjskega sloga iz ameriškega Portlanda, ki je za portal Mashable razložila, katere napake so pri fotografiranju

za Instagram najpogostejše.

Premalo uporabljamo filtre

Nobeden od Instagramovih filtrov za zdaj ni primeren za vse objave.

Clarendon, na primer, je znan po tem, da se odlično prilega fotografijam

sončnih zahodov, saj intenzivira tako sence kot poudarke, vendar

lahko fotografija z njim hitro izpade kot nenaravna.

Jadeova na svojem profilu ne uporablja Instagramovih filtrov; ima pa

vendarle najljubšega: »Če bi morala izbrati, bi izbrala filter Ludwig, saj se

mi zdi, da je najčistejši,« je razložila. Kateri pa se ji zdi najslabši? Nashville.

Zavedati se moramo, da Instagram ne ponuja vsega. Če nam njegova

orodja ne zadoščajo, lahko uporabimo druge aplikacije. Jadeova uporablja

VSCO, predlaga tudi Filmborn, aplikacijo, ki se navezuje na filmsko

fotografijo. Zdaj imajo že tudi telefoni kakovostne prednastavljene aplikacije,

s katerimi je mogoče narediti marsikaj, a Jadeova nanje ne prisega.

Nismo izbrali prave teme

Kadar je govor o osebnih profilih, ni treba verjetno nikomur pojasnjevati,

zakaj so objave takšne, kakršne so. Če pa si želimo z njimi doseči

določen učinek, je pomembno, kaj nameravamo sporočiti z objavami.

»Če je vaš profil preveč nedosleden, mu ljudje težko sledijo,« opozarja

Jadeova. Kot primer navaja neskladje med objavo portreta, naslednji

dan pa večerje. To lahko sledilce, ki nas še ne poznajo, zmoti.

Fotografinja predlaga, naj si takoj na začetku izberemo določeno

temo in dosledno barvno shemo. Če si želimo profil, ki bo opažen s

profesionalnega vidika, je ključno, da jasno začrtamo mejo med javnim

in zasebnim. »Če menite, da neka fotografija ne ustreza celovitemu

konceptu preostalih objav, jo raje objavite kot Instagram zgodbo.«

Zvezdniki se sicer pogosto ne zmenijo za te nasvete, a zanje

veljajo drugačna pravila ...

Jadeova poleg tega odsvetuje igro z različnimi velikostmi slik. »Tudi

sama sem se malce igrala in objavljala fotografije različnih dimenzij,

vendar lahko to hitro privede do občutka neorganiziranega videza.«

Fotografiranje s svetlobo v ozadju

Verjetno veste, da fotografije s svetlobo v ozadju niso vedno slaba stvar,

kajne? Dejstvo pa je, da jih je težko posneti tako, da so videti kakovostne;

še teže jih je urejati, če za to uporabljamo telefon. Če posnamemo

fotografijo, ki bi bila videti precej bolje brez svetlobnih »dodatkov«, Jadeova

svetuje uporabo ene od prej omenjenih aplikacij, s katero povečamo

izpostavljenost in zmanjšamo kontrast. Če smo na Instagramu,

svetuje, da poiščemo sekcijo »Tones« in povečamo sence. To bo na

splošno v pomoč pri osvetlitvi temnejših fotografij.

Treba je nastaviti fokus

Ste se kdaj vprašali, kako ljudem uspe narediti približno dobro fotografijo z

iPhonom na koncertu? Povprečen fotograf bo trdil, da so vse njegove fotografije

zamegljene in svetlobno neuspešne. Težava se morda skriva v fokusu.

»Ko sem na koncertu, kjer je večinoma temno, poskušam osredotočiti

svojo kamero na pevca ali skupino ali pa morda tudi malce nad skupino,

da zajamem več svetlobe,« razlaga Jadeova. Če usmerimo fokus na svetlobne

dele nad odrom, bomo na fotografijo zajeli več svetlobe.

Ne pretiravajte z nasičenostjo

Veliko ljudi pretirava z nasičenostjo fotografij, kar na koncu pomeni

zelo specifičen, še zlasti pa ne najbolj naraven videz. »Morda je to res

odvisno od vsakega posameznika in načina, kako sam dojema fotografijo,

ampak nekako se mi zdi, da ljudje pogosto pretiravajo,« pravi

Jadeova. Izbira prave barve in pravega razmerja med barvami je za

vsako fotografijo zelo pomembna.

Jadeova svetuje, naj se, da bi se izognili pretirano »umetnemu« videzu

fotografije, malce poigramo s toplimi in hladnimi toni fotografije

(to lahko počnemo neposredno v Instagramovi aplikaciji). Kot pravi,

je po navadi to dovolj, da zmanjšamo kontrast fotografije in tako dosežemo

učinek uravnoteženosti in naravnosti.

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z

Računalniškimi novicami.

Foto: Pixabay


DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana

IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik

Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za

ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje.

Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej

dogovorjeno temo.

Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega

prostora?

Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo

delavnico - tečaj.

Svoje aktivnosti objavljamo na

www.kuharjislovenije.si

in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije

e-mail: info@kuharjislovenije.si

Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike,

saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in

dosegajo zavidljive rezultate.

novemmmber

VELIKI

FINALE

23. NOVEMBRA

2. – 30. 11. 2018

ZAVOD BIG

DUNAJSKA 123

LJUBLJANA

Ljubljana je čedalje bolj vroča

destinacija ljubiteljev izbrane hrane

in vrhunskih vin. Če sodite mednje,

ne smete zamuditi pestrega

dogajanja že drugega festivala

November Gourmet Ljubljana.

Čaka vas cel mesec zanimivih

kulinaričnih dogodkov, pokušin in

druženja, ki bodo vrhunec dosegli

na zaključnem dogodku.

Pridite in okusite najboljše,

kar ponuja Slovenija.

Za več informacij obiščite

www.gourmet-lj.si

Ljubljana ljubi hrano.

Revija Lipov list, oktober 2018

Do you know the secret to free website traffic?

Delete template?

Save as template?