Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>oktober</strong> <strong>2018</strong> Poštnina plačana<br />
pri pošti 1102 Ljubljana<br />
dobre zgodbe v slovenskem turizmu<br />
Intervju<br />
Tina Samec Novak:<br />
petzvezdična destinacija Brda<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna <strong>2018</strong><br />
Najboljši se predstavijo<br />
Potepanja<br />
Soška pot<br />
Trendi<br />
Ljubljana skozi feministična očala<br />
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Špinačne palčke<br />
z mozzarello in<br />
jogurtovo omako<br />
s česnom in<br />
drobnjakom<br />
• 4 <strong>list</strong>i vlečenega testa<br />
• 300 g mozzarelle Mu Cuisine<br />
• 1 jajce<br />
• 300 g špinače (v <strong>list</strong>ih)<br />
• ščepec muškatnega oreščka<br />
• 2 dl tekočega jogurta Mu<br />
• česen v granulah<br />
• sveži drobnjak<br />
• sol<br />
Nasvet<br />
Z vročega na mrzlo – da<br />
špinača ohrani lepo barvo<br />
in hranljive snovi, jo po<br />
blanširanju iz vrele vode<br />
prestavimo v mrzlo vodo z<br />
dodatkom ledu.<br />
Priprava<br />
Špinačo blanširamo in razporedimo<br />
po deski. Mozzarello narežemo na<br />
pravokotnike in ovijemo s špinačo, ki<br />
smo jo začinili z muškatnim oreščkom<br />
in soljo. Testo razvaljamo, narežemo na<br />
pravokotnike in ovijemo okoli mozzarelle.<br />
Pečemo v pečici pri 190 °C od 5 do 10 minut.<br />
Za omako zmešamo jogurt, beli poper, česen<br />
in sol.<br />
Video recept si oglejte na<br />
www.l-m.si/recepti/
KAZALO<br />
NASLOVNICA<br />
Goriška Brda<br />
UVODNIK<br />
3<br />
INTERVJU 04-06<br />
Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda:<br />
V Goriških Brdih petzvezdična doživetja že živijo<br />
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 09-27<br />
Najboljši se predstavijo<br />
Kazalo / Uvodnik<br />
FOKUS 28-29<br />
TD Zalog: Po zaloški cesti je »furati fajn«<br />
TZS 30-31<br />
Državno tekmovanje Mladi vodnik <strong>2018</strong><br />
Najboljši spominki Alpske Slovenije<br />
POTEPANJA 33-35<br />
Najlepše doživetje Soče in doline Trente<br />
POD DROBNOGLEDOM 38-39<br />
Na trgatvah pri vrhunskih vinogradnikih in vinarjih<br />
TRENDI 40-41<br />
Odkrivanje Ljubljane skozi feministična očala<br />
DIGITALNO 42<br />
Napake na Instagramu<br />
__ 33-35<br />
Doživetja, ne produkti. Avtentična, personalizirana, edinstvena, ekskluzivna,<br />
takšna, ki prinašajo gostu osebne koristi, tradicionalna, vodena, a samostojna,<br />
in presenetljiva. Tako, je bilo pojasnjeno na posvetu na celjskem Mednarodnem<br />
obrtnem sejmu, petzvezdična doživetja opredeljujejo na Slovenski<br />
turistični organizaciji (STO) – usklajeno z vizijo Strategije trajnostne rasti slovenskega<br />
turizma 2017–2021: Slovenija bo postala zelena, aktivna in zdrava<br />
destinacija za petzvezdična doživetja.<br />
STO je v prizadevanjih za doseganje strateške vizije pred časom objavila prvi<br />
poziv za petzvezdična doživetja (prvi rok za prijavo je 15. november <strong>2018</strong>). S<br />
pozivom si želi poenotiti razumevanje petzvezdičnih doživetij v slovenskem<br />
turizmu in podati razvojne smernice zanje. Projekt deluje kot razvojna in trženjska<br />
platforma za pospeševanje avtentičnih doživetij visoke kakovosti, ki<br />
so pomembna za povečanje dodane vrednosti v slovenskem turizmu, pojasnjujejo<br />
na STO. Doživetja se bodo tržila pod znamko Slovenia Unique Experiences;<br />
ta bo obenem znak kakovosti, ki bo poudarjal izbrana doživetja. STO<br />
je pripravila tudi kriterije (40 v desetih sklopih), ki jih morajo izpolnjevati petzvezdična<br />
doživetja.<br />
Slovenija ponuja s svojo raznolikostjo in pisanostjo tradicij, ki še živijo, izjemen<br />
nabor priložnosti za doživetja, ki jih napoveduje vizija slovenskega turizma.<br />
A poglejmo v delček ponudbe, ki ima za to velik obet – obet, da zagotovi<br />
avtentična, lokalna, personalizirana, edinstvena in druga podobna<br />
doživetja. Precej takšnih, ki ponujajo resnično pristen stik z lokalnim prebivalstvom,<br />
vpogled v njegov način življenja, vsakdan, tradicijo ..., je zdaj bolj kot<br />
ne mogoče zagotoviti le velikim skupinam obiskovalcev, individualnim gostom<br />
(ki nekako spadajo v okvir butičnosti) pa komajda. Koliko majhnih ponudnikov<br />
(vinarjev, sirarjev in drugih, ki ohranjajo tradicijo, privlačno za turiste)<br />
bo odložilo delo (in tega je veliko), da se bo lahko posvetilo paru zvedavih<br />
obiskovalcev? Koliko ponudnikov, ki so povezani v doživetje, bo pripravljeno<br />
čakati natanko ob določeni uri in ob določenem dnevu na par, ki se bo pri<br />
njih zadržal le kakšne pol ure, največ uro? Praksa kaže, da je takšnih ponudnikov<br />
le malo. Dober primer odpravljanja teh težav so Brda, kjer so spodbudili<br />
sistem »odprtih domačij« (več o tem na naslednjih straneh <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a).<br />
Sicer pa je bržkone razlog znan – in vprašanje jasno: »Kaj bom imel od tega?«<br />
Ekonomski vidik je še kako pomemben; ne nazadnje pa je tudi eden od temeljev<br />
trajnostnega razvoja.<br />
Marsikdo se ne zaveda, da skromnost pri postavljanju cene še zdaleč ni potrebna;<br />
mora pa turist zanjo dobiti resnično odlično doživetje. Začetki so zagotovo<br />
zahtevni; dokler doživetje ne doseže prepoznavnosti (in visokih ocen<br />
na spletu), se turistov verjetno ne bo trlo. Počasna je pot do uspešnosti v turizmu,<br />
to je znano, in zato zelo zahtevna. A staviti razvoj na osebno zagnanost<br />
ljudi kot vodilni motiv je preveč tvegano.<br />
Prihodnja številka <strong>Lipov</strong>ega <strong>list</strong>a bo izšla v prvi polovici decembra.<br />
Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva in napovedi<br />
prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra<br />
<strong>2018</strong> na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.<br />
<br />
Mateja Gruden, urednica
4<br />
Intervju<br />
Foto: Mateja Gruden<br />
Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda<br />
V Goriških Brdih petzvezdična<br />
doživetja že živijo<br />
»Smo zelo povezana destinacija. Tukajšnji ponudniki z veseljem priporočijo druge, kadar imajo sami vse zasedeno,<br />
ali če nimajo tistega, po čemer povprašujejo turisti. Pri nas soseda resnično ne dojemamo kot konkurenta,<br />
temveč kot nekoga, ki nam lahko nekaj doda. Vsakdo ima svoj prostor pod soncem – svojo zgodbo,« pripoveduje<br />
Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Kar je v slovenskem<br />
turizmu pogosto trd oreh, se je v Brdih razvijalo večinoma spontano, deloma pa tudi zavoljo spodbud Občine<br />
Brda, ki je turizem že pred dobrimi dvajsetimi leti prepoznala kot eno ključnih gospodarskih dejavnosti.<br />
Za Brda sta konec poletja in zgodnja jesen verjetno najpomembnejši<br />
čas v letu, še zlasti zaradi trgatve. Kako pomembna<br />
pa sta z vidika turističnega obiska?<br />
Brda so še vedno najbolj obiskana v juniju, juliju in avgustu. Se pa<br />
turistična sezona začenja že aprila in maja, ko cvetijo in obrodijo češnje,<br />
in nadaljuje septembra, oktobra in novembra, ko imamo trgatev,<br />
obiranje oljk in kakija, kot pika na i celoletnemu ciklu v vinogradih<br />
pa se sklene okoli martinovanja.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong><br />
Desezonalizacija je že leta eden pomembnejših ciljev slovenskega<br />
turizma. Brda se zdijo celo privlačnejša za obisk na pomlad in<br />
v zgodnjem poletu ter jeseni: takrat so najbolj slikovita, pa tudi<br />
osrednje dejavnosti (vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo) so<br />
v polnem razcvetu. Poleg tega utegnejo biti poletja izjem no vroča.<br />
A, kakor pravite, največ obiska je še vedno poleti ...<br />
Četudi poletni meseci niso vselej najprijetnejši zaradi visokih temperatur,<br />
sta julij in avgust po številu prenočitev in času bivanja v destinaciji<br />
najmočnejša. V tem času je tudi čas bivanja turistov precej daljši
kot v preostalem delu leta: gostje ostajajo sedem, tudi štirinajst dni;<br />
sicer v povprečju prenočijo enkrat ali dvakrat. Brda premorejo okoli<br />
šeststo turističnih ležišč, razpršenih po vsej destinaciji, večinoma v<br />
apartmajih in zasebnih sobah. In večina teh ponudnikov ima – bazen.<br />
To je seveda velika prednost. Sem turisti zahajajo tudi zaradi miru, saj<br />
nismo množična destinacija. Poleg tega se zavedamo pomembnosti<br />
tesnega povezovanja z drugimi destinacijami – blizu je, denimo, Posočje,<br />
kamor se lahko turisti poleti »zatečejo« v hladnejše kotičke ... Ko<br />
potujemo po svetu, nam ni mar za »meje«, kilometre, ki jih je treba<br />
prevoziti. Prej ko se bomo vsi, ki delamo v turizmu, zavedali tega,<br />
uspešnejši bomo. Če bo vsakdo gledal le na svoj košček zemlje znotraj<br />
občinskih meja, ne bomo prišli nikamor. Naše goste spodbujamo<br />
k obisku drugih krajev in zanimivosti.<br />
Tesno je tudi povezovanje v destinaciji ...<br />
Kot sem dejala, vsak ponudnik ima svojo zgodbo. Če pogledamo gastronomsko<br />
ponudbo: ta temelji na briški tradiciji, a vsak gostinec<br />
ustvarja po svoje; prav tako se razlikuje ponudba vinarjev. Na letošnjem<br />
Masterclassu, strokovni pokušnji vin, ki smo jo letos pripravili<br />
drugič in na katero povabimo pisce iz Slovenije in sveta, smo predstavili<br />
vse odtenke rebule. Lahko govorimo o zvrsti vina, a rebula je lahko<br />
sveža, macerirana, peneča, sladka ... In tudi sveža vina se razlikujejo<br />
med seboj. Kaj želim povedati s tem? Vsak vinar je poseben, specifičen<br />
– in prav tako njegova vina. Tako se med seboj dopolnjujejo, turistu<br />
pa je v Brdih težko dolgčas.<br />
V kolikšni meri se je povezovanje razvijalo spontano in v kolikšni<br />
meri ga je bilo treba spodbuditi?<br />
Po eni strani so ga spodbujali ponudniki sami, po drugi pa je tudi<br />
Občina Brda že ob nastanku prepoznala turizem kot eno ključnih<br />
gospodarskih panog, poleg vinogradništva in vinarstva. Briški župan<br />
že več kot dvajset let zagovarja strategijo razvoja odprtega razmišljanja<br />
in povezovanja in takšni so tudi naši ponudniki. Dejavnosti<br />
Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda<br />
(prej pa Turistično-informacijskega centra) seveda spodbujajo določene<br />
razvojne smernice, a ponudnikov ni bilo treba nikoli prepričevati<br />
o njihovi smiselnosti, o tem, da je takšna pot prava. Zagotovo<br />
tudi zaradi pregovorne odprtosti Bricev in njihove pripravljenosti za<br />
sodelovanje.<br />
Omenili ste, da prihajajo turisti v Brda julija in avgusta tudi<br />
zato, ker je tukaj mir. Preobremenjujoč turizem je vroča poletna<br />
tema tudi v nekaterih najbolj znanih slovenskih destinacijah.<br />
Kako se izogibate nevarnosti čezmernega obiska v Brdih?<br />
Brda niti nimajo zmogljivosti za takšen turizem – ne na ravni nastanitev<br />
ne na ravni druge ponudbe. Poleg tega nismo znani kot destinacija<br />
nizkih cen. Imamo zelo kakovostno ponudbo, ki je trden temelj<br />
višjih cen. Menim, da je čezmernost poletnega obiska v nekaterih<br />
destinacijah tudi posledica nepremišljene promocije ... V želji po večjem<br />
obisku moramo biti zelo previdni. Namenimo raje pozornost še<br />
zlasti razvoju dobrih turističnih produktov! Ob tem bi poudarila še<br />
nekaj: nikakor ne smemo pozabiti na domače prebivalstvo. Če se prebivalci<br />
ne bodo počutili dobro v svojem domačem okolju in če bodo<br />
Slovenci prenehali zahajati na določene točke zaradi gneče, nismo<br />
na pravi poti.<br />
V Sloveniji se že več let opozarja, da statistika z vidika števila<br />
obiskovalcev in njihovih prenočitev prepogosto preglasi pomembnejšo:<br />
podatke o njihovi porabi. Kako ste z njo zadovoljni<br />
v Brdih, ki imajo precej ponudbe z visoko dodano vrednostjo?<br />
Obisk in prenočitve se sicer povečujejo tudi pri nas. Leta 2016 smo<br />
imeli 17 odstotkov več prenočitev kot leto prej, lani 23 odstotkov več,<br />
letos smo imeli v prvih šestih mesecih 15 odstotkov več prenočitev<br />
kot v enakem obdobju lani. Takšna turistična rast je pri nas še sprejemljiva,<br />
ker smo imeli dovolj prostora zanjo. Povečevanje števila prenočitev<br />
je tako predvsem dokaz, da nam uspeva podaljševati sezono;<br />
takšne rasti ne moreta zagotoviti samo dva poletna meseca. Smo<br />
tudi destinacija, ki je zaradi blagega podnebja zanimiva vse leto; tudi<br />
5<br />
Intervju<br />
Foto: Jaka Ivančič/www.slovenia.info<br />
Vsak briški vinar je poseben, specifičen – in prav tako njegova vina<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
6<br />
Intervju<br />
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info<br />
Pohodništvo je eden najmočnejših produktov Brd še zlasti zunaj osrednje turistične sezone<br />
zime so večinoma prijetne. Kar pomeni, da smo tudi v tem času zanimivi<br />
za šport oziroma rekracijo. Pohodništvo in kolesarjenje sta naša<br />
močna produkta, še zlasti zunaj glavne sezone. Kar zadeva porabo<br />
gostov, pa se povečuje predvsem zaradi novih, inovativnih produktov<br />
oziroma doživetij. Naj poudarim samo nekatera: različne delavnice<br />
(kulinarične, priprava naravne kozmetike, izdelovanje lesenih žličk<br />
v vinogradih ...), pokušnje oljčnega olja, marmelade, vina.<br />
Pa obiski vinarjev in njihovih kleti, ki so za turiste zelo zanimivi<br />
– imajo domačini čas zanje, ko jih obiščejo individualno, ne da bi<br />
se napovedali vsaj nekaj dni prej? To je težava pri marsikaterem<br />
manjšem ponudniku v Sloveniji; večina takšne ponudbe je bolj<br />
kot ne uresničljiva samo za velike skupine in ob vnaprejšnji napovedi<br />
...<br />
Lani smo pripravili sistem »odprtih domačij«, kar pomeni, da so vsak<br />
dan ob določenih urah odprte domačije več ponudnikov (pokušenj<br />
vina, oljčnega olja, marmelad, žganja) za naključne, individualne goste,<br />
brez vnaprejšnje napovedi. Smo znana enogastronomska regija.<br />
Ko nas turisti obiščejo, si želijo obiskati naše ponudnike, doživeti to, o<br />
čemer so brali pred prihodom. Težava je bila v tem, da so to lahko<br />
doživeli le takrat, ko so bili ponudniki na voljo, ko niso imeli dela v<br />
vinogradu, kleti ... Tako so morale informatorke v TIC klicati drugega<br />
za drugim, dokler niso po dolgem času vendarle odkrile ponudnika,<br />
ki si je lahko vzel čas za turiste. Zato smo se s ponudniki dogovorili za<br />
sistem »odprtih domačij«; zdaj turist natanko ve, h komu lahko gre na<br />
določen dan in ob kateri uri. Ponudniki se zavedajo, da s tem vlagajo<br />
tudi v promocijo celotne destinacije in da je to dobro za vse.<br />
Kje pa lahko turist doživi širšo zgodbo vinogradništva in vinarstva<br />
v Brdih?<br />
V Kleti Brda v Dobrovem, ki je največja zadružna klet v Sloveniji. V njej<br />
so mogoči ogledi kleti ter vodene in samostojne pokušnje vin, tudi<br />
brez vnaprejšnje napovedi. Lepa klet ima tudi arhivski del s staranimi<br />
vini, od lani pa tudi muzej vinogradništva in vinarstva. Zelo širok nabor<br />
briških vin ima Vila Vipolže (restavracija in vinoteka Kruh in vino<br />
pod taktirko znanega slovenskega chefa Tomaža Kavčiča, op. p.). Zanimivo<br />
vinoteko imata dvorec Gredič in hotel San Martin ...<br />
V ospredju slovenskega turizma so zdaj petzvezdična doživetja<br />
– bi lahko dejali za Brda, da so že destinacija takšnih doživetij?<br />
So. Zagotovo. Konec lanskega leta smo se sestali direktorji turističnih<br />
zavodov, ki smo povezani v destinacijo Julijske Alpe. Bili smo v<br />
Vili Vipolže in kolegi so mi ob koncu dne dejali: »Če mi govorimo<br />
o petzvezdičnih doživetjih, jih vi živite.« Doživetja, kot so obiski<br />
naših vinarjev in pokušnje vin ... Pri čemer so naše največje bogastvo<br />
– poleg naravnih in kulturnih danosti – zagotovo ljudje! Pri<br />
nas turist doživi zgodbo vina – z vinarjem, kar je v najrazvitejših<br />
svetovnih vinarskih destinacijah zelo redko. In to turisti tudi zelo<br />
cenijo; da se sprehodijo po vinogradu, obiščejo klet in imajo pokušnjo<br />
vina z vinarjem.<br />
Pa druga doživetja, ki niso povezana z vinom?<br />
Usmerjeni smo v trajnostno mobilnost – že leta ponujamo možnost<br />
najema električnih koles in skuterjev, zdaj smo jim dodali prikolice za<br />
otroke in domače živali, zgodbo pa dopolnjujemo s piknikom v naravi:<br />
turisti dobijo ob najemu kolesa tudi kulinarične dobrote za piknik.<br />
Različni ponudniki prirejajo različne delavnice (kulinarične in druge),<br />
turiste navdušuje bogata muzejska zbirka prve svetovne vojne na<br />
Sabotinu z ogledi rovov. Precej obiskovalcev se poda po označenih<br />
pohodniških poteh; spomladi imamo Festival pohodništva. Pripravljamo<br />
tudi vodene pohode: ob polni luni, bosonogi pohod, češnjev<br />
pohod, enogastronomske pohode ... po poteh, ki bi jih obiskovalci<br />
težko prehodili sami; z njimi jim želimo pokazati tiste kotičke in ponudbo<br />
Brd, ki jih sami najverjetneje ne bi spoznali.<br />
Bi poudarili kakšne zanimivosti, ki so turistično manj znane in<br />
obiskane, so pa po vašem mnenju izjemno lepe?<br />
Brda premorejo izjemno bogato sakralno dediščino: več kot petsto<br />
let star oltar v cerkvici sv. Križa v Kojskem, krilni oltar, delo rezbarjev iz<br />
Beljaka, Kraljeve poslikave v cerkvi sv. Martina v Šmartnem, Plečnikov<br />
zvonik cerkve v Kozani, poslikave Zorana Mušiča ... Vsaka od številnih<br />
cerkva v Brdih je posebna. Brda so znana tudi po umetnikih in njihovem<br />
delu: pesniku Alojzu Gradniku, čigar rojstno hišo si je mogoče<br />
ogledati v Medani, slikarju Zoranu Mušiču, čigar dela so na ogled na<br />
gradu Dobrovo, pesnika Ludvika Zorzuta ... Biser je etnološka hiša v<br />
Frlanšču, opremljena, kot je bila nekoč. Tudi naravnih znamenitosti, ki<br />
so manj znane, je nekaj. Brda premorejo še veliko potenciala za nove<br />
zgodbe in nišne, butične produkte.<br />
Tudi prireditev je kar precej ...<br />
Tako je. Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, Sanje v Medani,<br />
Gradnikovi večeri, mednarodno glasbeno tekmovanje in festival Svirel,<br />
Oktober jazz ... Precej teh prireditev privablja tudi (ali še zlasti) tuje<br />
obiskovalce. Poudarila bi še posebno zgodbo mednarodne umetniške<br />
kolonije Art Circle, ki poteka na domačijah, t. i. umetniških ambasadah<br />
različnih držav. Udeležujejo se jih umetniki iz teh držav, njihova<br />
dela, ki nastanejo v okviru kolonije, pa ostanejo v Brdih, na domačijah,<br />
kjer so ustvarjali. Tudi to so butične zgodbe.<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
Dnevi slovenskega turizma <strong>2018</strong><br />
Najvišja priznanja v turizmu<br />
7<br />
Na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu so podelili najvišja priznanja v turizmu za letošnje leto.<br />
Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je podelila priznanje<br />
za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma Ivanu Hribarju,<br />
ki je že leta 1995 predstavil vizijo razvoja trajnostnega turizma v butičnih,<br />
zelenih podalpskih Termah Snovik. Te so doslej prejele znak za<br />
okolje Eko marjetico, znak Slovenia Green Accommodation in naslov<br />
Top 10 Green Solutions. Še zlasti pa so prebudile Tuhinjsko dolino, ki<br />
je postala prepoznavna turistična točka in zgled marsikateri slovenski<br />
dolini. Ivan Hribar je tudi eden vidnejših članov pogajalske skupine<br />
TGZS, bil je eden prvih članov njenega upravnega odbora, vodil je<br />
GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, ki sta njegovi veliki ljubezni, že vrsto<br />
let pa je tudi predsednik TD Tuhinjska dolina.<br />
Priznanje za življenjsko delo v gostinstvu, ki ga podeljuje sekcija<br />
za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije,<br />
je prejel Jernej Petač (gostilna Mihovec v Zgornjih Pirničah). Odraščal<br />
je na družinski kmetiji v Zgornjih Pirničah, ki že več kot poldrugo<br />
stoletje ohranja tradicijo gostinstva – z znano gostilno Mihovec,<br />
eno najboljših članic skupine Gostilna Slovenija. Hišni<br />
slogan »Domače malo drugače« stoji na trdnih temeljih, saj se v<br />
sezoni oskrbujejo z zelenjavo in žiti, ki jih pridelajo sami. Jernej<br />
Petač je eden od ustanoviteljev Območne obrtno-podjetniške<br />
zbornice Ljubljana Šiška in prvi predsednik sekcije gostincev. Je<br />
klasičen primer slovenskega gostilničarja, ki je – poleg župana in<br />
župnika – ena osrednjih osebnosti v lokalnem okolju.<br />
Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki<br />
ga podeljuje Slovenska turistična organizacija, je prejel Slovenian-<br />
Bears – medvedu prijazno fotografsko doživetje (Mlakar Markovec<br />
interpretacije naravne in kulturne dediščine). To je butičen in<br />
segmentiran produkt za natanko določeno ciljno skupino gostov, ki<br />
na migracijskih poteh rjavega medveda pod strokovnim vodstvom<br />
iščejo najboljšo fotografijo zveri v njenem naravnem okolju. Trideset<br />
kilometrov dolga zračna črta, od hrvaškega Čabra do slovenske<br />
Cerknice, povezuje dvajset opazovalnic, prilagojenih za potrebe<br />
snemanja in fotografiranja. Vodene ture za goste, ki potujejo po sledeh<br />
rjavega medveda, so omejene do največ šest oseb, s čimer zagotavljajo<br />
varnost, kakovost in pristnost doživetja tako za človeka<br />
kot za žival. Produkt na samosvoj način interpretira naravno dediščino<br />
in goste privablja v turistično prezrto Loško dolino, nosi pa tudi<br />
širšo noto ozaveščanja o spoštovanju narave in sobivanju človeka<br />
in medveda kot naše največje zveri.<br />
Kristalni Triglav, ki ga podeljuje Društvo turističnih novinarjev Fijet<br />
Slovenija, sta prejela Čebelarska zveza Slovenije in njen predsednik<br />
Boštjan Noč. Slovenski čebelarji so se v celovito turistično ponudbo<br />
Slovenije najprej vključili s panjskimi končnicami in z zaščitenim<br />
slovenskim medom ter drugimi čebeljimi proizvodi v obliki<br />
izvirnih spominkov. Pozneje so začeli urejati izobraževalne poti s<br />
prikazom slovenskih tipičnih čebelnjakov in pomena čebel za človeka<br />
in okolje, ki so najprej pritegnile domače obiskovalce, zatem<br />
pa tudi čedalje več tujih turistov. Vrhunec promocije naše države in<br />
s tem tudi slovenskega turizma pa je Čebelarska zveza Slovenije s<br />
predsednikom Boštjanom Nočem na čelu dosegla, ko je v Združenih<br />
narodih uresničila zamisel o praznovanju 20. maja kot svetovnega<br />
dneva čebel, kar je Slovenijo na zelo žlahten način postavilo na<br />
zemljevid sveta, hkrati pa je bila to tudi odlična promocija zanjo kot<br />
prvo zeleno turistično državo na svetu.<br />
Kristalni Triglav za osebnost <strong>2018</strong>, ki je veliko prispevala k turistični<br />
prepoznavnosti Slovenije v svetu, pa je v imenu vseh prirediteljev letošnjih<br />
Dnevov slovenskega turizma prejel Drago Bulc, novinar, voditelj<br />
in urednik, ki slovenskemu turizmu ni posvetil le poklicne poti,<br />
temveč življenje. Njegovo ime je neločljivo povezano z oddajami in<br />
rubrikami, kot so Turistični globus, Dobrodošli, Popotniška malha,<br />
Homo Turisticus, Na lepše, Turistika, Bulc te gleda, Ture Avanture ..., in<br />
z odmevnim podeljevanjem Turističnih nageljnov in Turističnih bodečih<br />
než. Njegova turistična oddaja Največje plavajoče zabavišče na<br />
svetu pa je na 13. Mednarodnem festivalu turističnega filma prejela<br />
priznanje za najboljši turistični film. Njegov pristop k turističnim temam<br />
je dinamičen in hkrati poglobljen, pogled pravično kritičen, a<br />
tudi hudomušen. Zdaj je v pokoju, a v turističnem novinarstvu še vedno<br />
aktiven in prizadeven ter izjemno dejaven predsednik Društva<br />
turističnih novinarjev Slovenije.<br />
Ambasador slovenskega turizma <strong>2018</strong> pa je postal Albert Salman,<br />
direktor in ustanovitelj Green Destinations, ključna oseba za vzpostavitev<br />
in delovanje Zelene sheme slovenskega turizma in certifikacijskega<br />
postopka Slovenia Green. Green Destinations je lastnik standarda<br />
in platforme, ki se uporablja pri ocenjevanju slovenskih<br />
destinacij za pridobitev certifikata Slovenia Green. Ta je pomembno<br />
pripomogel k prepoznavnosti Slovenije kot vodilne trajnostne turistične<br />
destinacije. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez velike podpore<br />
organizacije Green Destinations in še zlasti Alberta Salmana.<br />
<br />
Priznanje Turistične zveze Slovenije:<br />
Peter Misja<br />
L. L./STO<br />
Priznanje Turistične zveze Slovenije<br />
(TZS) za izjemen prispevek<br />
pri razvoju turistične<br />
društvene organizacije je prejel<br />
Peter Misja, predsednik<br />
TZS, župan občine Podčetrtek<br />
in človek, ki na vsakem koraku,<br />
posredno ali neposredno, skrbi<br />
za razvoj turizma. S svojo<br />
jasno vizijo, dobro intuicijo ter<br />
modrimi in preudarnimi odločitvami<br />
je Podčetrtek popeljal<br />
med najrazvitejše turistične<br />
občine v Sloveniji. To dokazujejo<br />
številna priznanja, zadovoljni<br />
občani in številni turisti,<br />
ki jih je iz leta v leto več. S svojim znanjem, idejami in pobudami<br />
je aktiven tudi v Turističnem društvu Podčetrtek, ki deluje že več<br />
kot 110 let. Njegov prispevek k razvoju turizma so prepoznali<br />
tudi v slovenskem prostoru in ga pred osmimi leti izvolili za<br />
predsednika TZS, kjer svojo funkcijo opravlja, kot zna le on: srčno<br />
in s posebnim posluhom za turizem, razvoj in blaginjo ljudi.<br />
Aktualno<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
8<br />
Dogajalo se je<br />
Ob robu 240. obletnice prvega vzpona na Triglav<br />
Kako je slovenski očak<br />
očaral vrhunskega<br />
švicarskega fotografa<br />
Foto: M. G.<br />
Letošnje leto je v znamenju slovenskega očaka: mineva namreč 240 let od prvega vzpona na Triglav. Ob tej priložnosti<br />
so v Informacijskem izobraževalnem središču TNP v Trenti sredi avgusta pripravili vsebinsko bogat in<br />
dobro obiskan pogovorni večer. Omemba njegove prve upodobitve, bakroreza iz leta 1776, pa me je spomnila<br />
na zgodbo o objavi fotografij tega simbola slovenstva v imenitni, trijezični monografiji velikega formata Alpenpanoramen<br />
iz leta 1986, življenjskem delu švicarskega fotografa Wilija Burkhardta. Določene fotografije,<br />
ki jih je Burkhardt posnel večinoma z rotirajočo kamero, zložene v »harmoniko«, merijo tudi do tri četrt metra.<br />
Pred izidom monografije sem, takrat pomočnik direktorja nekdanjega<br />
Jugoslovanskega turističnega urada v Zürichu, upošteval nasvet<br />
urednika bernske založbe Kümmerley+Frey, ki jo je izdala, naj navežem<br />
stik s fotografom – želel sem ga namreč še zlasti opozoriti, da se<br />
Alpe končujejo v Sloveniji. Takoj za tem me je Wili Burkhardt prosil,<br />
naj mu omogočim ogled Triglava, da bo lahko v monografijo vključil<br />
tudi njegove posnetke.<br />
To mu je zaradi težav z vremenom uspelo šele ob tretjem obisku;<br />
Triglav je fotografiral iz letala Letalskega centra Lesce. Posnetki so bili<br />
odlični, fotograf pa jih je še pravočasno oddal v tiskarno. Spremno<br />
besedo k fotografijam Triglava je napisal dr. Matjaž Kmecl.<br />
Monografija s posnetki petnajstih izbrancev celotnega alpskega loka,<br />
s Triglavom kot zadnjim med njimi, je bila jeseni istega leta predstavljena<br />
na Frankfurtskem knjižnem sejmu. V svoji kategoriji je prejela<br />
prvo nagrado.<br />
Ta edinstvena promocija Triglava me je pozneje spodbudila k pripravi<br />
ogleda sveta pod Triglavom za direktorja Švicarskega alpskega muzeja<br />
v Bernu. Kmalu zatem je ta ugledni muzej omogočil postavitev<br />
razstave Alpenland Slowenien.<br />
Ob tem velja še dodati, da je diplomat dr. Hans Keller, ko je bil veleposlanik<br />
v Beogradu, pogosto prihajal v Slovenijo, še zlasti na lov, pa tudi<br />
v gore. V vodilnem švicarskem časniku NZZ je objavil pregled večdesetletnih<br />
stikov med planinskima organizacijama Švice in Slovenije;<br />
dodal mu je fotografijo Špikove skupine, posnete s Srednjega vrha.<br />
Na Slovenijo pa ga je spominjala zbirka originalnih panjskih končnic<br />
v njegovem bernskem stanovanju.<br />
Pa nazaj k prvi upodobitvi Triglava. Lucijan Bratuš, profesor na Akademiji<br />
za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je uporabil ta motiv<br />
za oblikovanje Zahvalne <strong>list</strong>ine Občine Kamnik ter Gorske reševalne<br />
službe Slovenije Air Zermattu, družbi za helikoptersko reševanje v<br />
gorah, »za njeno takojšnjo požrtvovalno in nesebično pomoč pri reševanju<br />
alpinista Tomaža Humarja iz nedostopnega ostenja njemu<br />
ljube, a usodne Himalaje v novembru 2009«. Listino so prevzeli predstavniki<br />
teh srčnih letalcev jeseni leta 2010 na slovesnosti v Slovenskem<br />
planinskem muzeju v Mojstrani.<br />
<br />
Ivan Martelanc<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA<br />
Najboljši v Portorožu<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in vseh drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno<br />
tradicijo, je tudi letos obrodilo lepe sadove. K temu so, kot vedno, odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi<br />
sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.<br />
V tekmovanju z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja<br />
so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim<br />
naselja in njegovi turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih<br />
so se pomerili še kampi, glampingi, mladinska prenočišča in<br />
Petrolovi bencinski servisi. Posebej so bili ocenjeni jedra in tematske<br />
poti. Potekalo je tudi spletno glasovanje za NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše<br />
večje mesto, zdraviliški in turistični kraj.<br />
Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki pripomore h gostoljubnejšemu<br />
sprejemu obiskovalcev in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev<br />
Slovenije, je tudi letos predsednik države Borut Pahor.<br />
9<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
18<br />
Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah<br />
Večja mesta<br />
1. Celje<br />
2. Velenje<br />
3. Maribor<br />
Srednja mesta<br />
1. Nova Gorica<br />
2. Ptuj<br />
3. Medvode<br />
Manjša mesta<br />
1. Slovenske Konjice<br />
2. Radlje ob Dravi<br />
3. Ljutomer<br />
Turistični kraji<br />
1. Kranjska Gora<br />
2. Bovec<br />
3. Ankaran<br />
Zdraviliški kraji<br />
1. Podčetrtek<br />
2. Laško<br />
3. Dobrna<br />
Izletniški kraji<br />
1. Predjama<br />
2. Kostanjevica na Krki<br />
3. Šentanel<br />
Kampi<br />
1. Kamp Danica Bohinjska Bistrica<br />
2. Kamp Koren Kobarid<br />
3. Camping Bela krajina<br />
Glamping<br />
1. Herbal glamping resort Ljubno<br />
2. Glamping Sončna dolina Bioterme<br />
3. Glamping Olimia Adria village<br />
Mladinska prenočišča<br />
1. MC Hostel Brežice<br />
2. MCC Hostel Celje<br />
3. MH Ajdovščina<br />
Mestno jedro<br />
1. Gallusovo nabrežje Ljubljana<br />
2. Titov trg Koper<br />
3. Slovenj Gradec<br />
Vaško jedro<br />
1. Zagorje<br />
2. Griže<br />
3. Ambrus<br />
Trško jedro<br />
1. Sveta Ana<br />
2. Vitanje<br />
3. Mozirje<br />
Tematske poti<br />
1. Kneippova bosonoga pot<br />
2. Naravoslovna učna pot<br />
»Po sledeh vodomca«<br />
3. Pot pastirskih škratov<br />
3. A8 – Zdraviliška pot<br />
Bencinski servisi<br />
1. BS Cerkno<br />
2. BS Pragersko<br />
3. BS Domžale<br />
Spletno glasovanje - glas ljudstva<br />
Zdraviliški kraji<br />
1. Podčetrtek<br />
Turistični kraji<br />
1. Bovec<br />
Večja mesta<br />
1. Kranj<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – CELJE – Večje mesto 1. mesto<br />
10<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Celje, prijetno mesto<br />
z bogato kulturo in<br />
neokrnjeno naravo<br />
Celje je prijetno mesto ob Savinji, obdano z griči in nizkimi<br />
vzpetinami, ki se ponaša z bogato naravno in kulturno<br />
dediščino ter z izjemno zgodovino, ki je doživela svoj razcvet v<br />
času dinastije grofov Celjskih. Spomin nanje je še vedno močno<br />
prisoten; nihče, ne domačin ne obiskovalec, ne more mimo<br />
mogočnega Starega gradu, ki na hribu dominira mestu in od<br />
koder se odpira čudovit pogled na Celje z okolico.<br />
Staro mestno jedro, ki je še vedno lepo ohranjeno, s svojo podobo<br />
nevsiljivo združuje antično in srednjeveško dediščino s sodobnim urbanim<br />
okoljem. Mesto je ravno dovolj veliko, da lahko obiskovalcu<br />
ponudi številne zanimivosti, in ravno dovolj majhno, da s svojo prisrčnostjo<br />
in domačnostjo osvoji njegovo srce.<br />
Prijazno je vsem generacijam in obiskovalcem; vse leto jim ponuja<br />
številne aktivnosti, k obisku pa vabijo tudi kulturne ustanove s pestrim<br />
kulturnim programom in razstavami, ki poskrbijo za duhovno<br />
bogatitev obiskovalcev.<br />
Ljubitelje neokrnjene narave k obisku vabijo okoliški griči, na katere<br />
se je mogoče povzpeti peš ali s kolesom, še posebno priljubljeno pa<br />
je Šmartinsko jezero, do katerega se je mogoče podati kar iz mesta<br />
po urejeni sprehajalni poti.<br />
Vabljeni v Celje! Zagotovo vam bo ostalo v lepem spominu.<br />
Foto: Matjaž Jambriško<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – NOVA GORICA – Srednje mesto 1. mesto<br />
Nova Gorica –<br />
kandidatka za EPK 2025<br />
Nova Gorica, kandidatka za Evropsko prestolnice kulture 2025;<br />
zelena, napredna, zanimiva, živahna in čezmejna. Vse to je<br />
naše najmlajše mesto ob meji, ki s sosednjo Gorico v Italiji tvori<br />
skupno somestje. In takšno je tudi življenje v njem, čezmejno<br />
prepleteno, multikulturno in polno različnih, zanimivih in<br />
posebnih prireditev.<br />
Mesto Nova Gorica leži na stiku treh evropskih kultur – slovanske, romanske<br />
in germanske. Skupaj z Gorico je dedinja starih aristokracij,<br />
z novim delom pa živa zgodovina povojne Evrope. Širše območje je<br />
preživelo dvanajst ofenziv prve svetovne vojne in bilo prerezano z železno<br />
zaveso po drugi. Na novo nastalo mesto v povezavi z Gorico,<br />
starodavnim središčem goriške pokrajine, mesti vojn in prijateljstva,<br />
mesti zgodovine, sodobni, univerzitetni mesti, ki sodelujeta, sodihata<br />
in soživita kljub njuni mešanici kultur ali prav zaradi njih, sta gotovo nenavadno,<br />
zanimivo in evropskega duha polno območje. Nova Gorica<br />
se je prav zaradi te raznolikosti, bogate zgodovine in kulture in zato,<br />
da se še dodatno razvija, odločila kandidirati za Evropsko prestolnico<br />
kulture 2025, naslov, ki ga bo tega leta prejelo eno od slovenskih mest.<br />
Foto: David Verlič<br />
Trg Evrope<br />
Nova Gorica je del območja, ki skladno s sprejeto strategijo slovenskega<br />
turizma spada v destinacijo »Nova Gorica in Vipavska dolina«.<br />
Mesto leži sredi čudovite narave, obdano z vzpetinami in reko Sočo,<br />
nad katero se boči znameniti kamniti solkanski železniški most. Pod<br />
njim veslajo kajakaši, s tribun v Kajakaškem centru Solkan pa se pogosto<br />
razlega bučno navijanje navijačev na številnih domačih in mendarodnih<br />
kajakaških tekmah. Nad Sočo si iz oči v oči zreta vzpetini<br />
Sabotin in Sveta Gora. Sabotin je dom Parka miru, posvečenega spominu<br />
na prvo svetovno vojno. Na njem si lahko poleg čudovite flore in<br />
favne ogledate številne ostaline iz prve svetovne vojne in uživate v izjemnem<br />
razgledu na Brda, Padsko nižino, do morja, Triglava in Nanosa.<br />
Na levem bregu Soče pa se vzpenja Sveta Gora z baziliko, priljubljena<br />
tako med romarji kot med ljubitelji narave.<br />
Nova Gorica je tudi poslednji dom zadnjega francoskega kralja iz dinastije<br />
Burbonov Karla X. V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici v<br />
Novi Gorici lahko obiščete grobnico Burbonov, ob tem pa si ogledate<br />
še čudovito samostansko knjižnico in vrt vrtnic burbonk.<br />
Nedaleč stran se domači in tuji turisti najraje fotografirajo na skupnem<br />
trgu obeh Goric, Trgu Evrope, katerega polovica leži v Sloveniji in polovica<br />
v Italiji. Ob njem stoji mogočna stavba novogoriške železniške<br />
postaje, kjer začenja svojo pot znamenita Bohinjska železnica. V bližnjem<br />
objektu nekdanjega mejnega prehoda na Erjavčevi ulici prirejajo<br />
v Carinarnici številne kulturne dogodke. Sprehod po Novi Gorici odkriva<br />
številne poglede na povojno in sodobno arhitekturo.<br />
Mesto vse leto zaznamuje živahno urbano dogajanje, v katero je vpetih<br />
veliko mladih in domačih ustvarjalcev: od novoletnih prireditev do<br />
Poletne scene ter drugih tematskih prireditev. Odseva utrip mladega<br />
mesta z bogato kulturno ponudbo. Ljubitelji zabave pa lahko obiščete<br />
katerega od igralnih salonov in zabaviščnih centrov, ki poleg igralniškega<br />
ponujajo obilo kulinaričnih užitkov in koncertov.<br />
Foto: Mateja Pelikan<br />
11<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Ustvarjalnost na novogoriškem odru<br />
Turistična zveza TIC Nova Gorica<br />
Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica<br />
telefon: (05) 330 46 00<br />
e-naslov: tzticng@siol.net<br />
splet: www.novagorica-turizem.com<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – MEDVODE – Srednje mesto 3. mesto<br />
12<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Medvode, zelena<br />
vrata prestolnice<br />
Slovenska Mezopotamija, popek sveta, ter Zwischenwässern ali<br />
preprosto: Medvode. Zgodovinska znamenja kraja, ki stoji na<br />
sotočju rek Save in Sore, segajo v prazgodovino, razvijati pa se<br />
je začel proti koncu 15. stoletja, ko je cesar Friderik III. dovolil<br />
zgraditi most ob sotočju. In mostovi so v naselju, ki stoji na<br />
sotočju, še zdaj ključnega pomena.<br />
Kulturno-zgodovinska dediščina<br />
Medvode so prepričljivo mestece s pestro zgodovino in bogato<br />
kulturno dediščino. Te dobrine, podedovane iz preteklosti,<br />
Medvoščanom veliko pomenijo in so ponosni nanje, obenem pa kažejo<br />
razvoj kraja skozi čas. Mogočni gradovi, številne čudovite cerkve<br />
in kapelice predstavljajo velik del medvoške zgodovine, ki sega v 10.<br />
stoletje, ko je bil kraj prvič omenjen v razmejitvenih <strong>list</strong>inah. Starejši<br />
prebivalci Medvod se radi ozrejo po preteklosti in v njej vidijo možnosti<br />
za nadaljevanje šeg in običajev, obenem pa se nad njimi navdušujejo<br />
tudi mladi, ki jim domači kraj veliko pomeni. Številna medvoška<br />
društva skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in s svojimi<br />
prireditvami ponujajo možnost zbiranja enako mislečih, ki si prizadevajo<br />
ohraniti preteklost živo.<br />
Naravna dediščina<br />
Medvode pa se zadnja leta bržkone še najlaže poistovetijo z bogato<br />
in razgibano naravno dediščino. Hribovit svet z ravnino, po kateri sta<br />
se razlili reki Sava s sicer umetnim jezerom, in Sora, ki proti sotočju<br />
drvi iz Dolomitov, ponuja raznolik prostor številnim živalim in rastlinam.<br />
Ta razgibanost ponuja tukajšnjim prebivalcem in obiskovalcem<br />
veliko možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v vseh letnih<br />
časih. Pozimi tek na smučeh in sankanje, poleti kopanje v rekah in jezeru,<br />
rafting, ribolov; prav v vsakem letnem času pa pustolovce vabijo<br />
Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Zbiljsko jezero in Stari grad<br />
Smlednik, da se sprehodijo po njih ali ob njih. Ob lepem vremenu<br />
Medvode privabijo še tako zahtevne popotnike in kolesarje. Okolje<br />
prebivalcem pomeni zavetje pred hitrim svetom, v katerem živimo,<br />
šolarjem ponuja naravno učilnico, obiskovalcem pa možnost za oddih<br />
in rekreacijo.<br />
Čudovit preplet narave in kulturne dediščine<br />
Dogajanje<br />
Velik poudarek v Medvodah namenjamo tudi kulinariki in prireditvenemu<br />
turizmu. Maja pripravljamo kulturni festival, v začetku junija se<br />
je že uveljavil festival Medvode v gibanju, ki združuje šport, zabavo<br />
in kulinariko, avgustovski termin imajo že za leto vnaprej rezerviran<br />
organizatorji BBQ festivala Wild west fest (on fire) ob Zbiljskem jezeru,<br />
septembra smo spet začeli prirejati Festival kranjske klobase, prav<br />
tako ob Zbiljskem jezeru, konec novembra je čas za tradicionalno<br />
Noč parkeljnov, čedalje več dogodkov pa gosti tudi Športna dvorana<br />
Medvode (različni kulturni dogodki, državna prvenstva in koncerti).<br />
Vsem obiskovalcem želimo z obiskom naših lepih krajev že ob prihodu<br />
pokazati, da vstopajo skozi »zelena vrata glavnega mesta«.<br />
TIC Medvode<br />
Cesta komandanta Staneta 2, 1215 Medvode<br />
telefon: (01) 361 43 46, 041 378 050<br />
e-naslov: info@visitmedvode.si<br />
splet: www.visitmedvode.si<br />
Foto: Egon Cokan<br />
Foto: Egon Cokan<br />
Foto: Peter Košenina<br />
Zbiljsko jezero<br />
Cerkvica sv. Jakoba v Polhograjskih dolomitih<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto 1. mesto<br />
Slovenske Konjice –<br />
v objemu žlahtnih zgodb<br />
Slovenske Konjice so prikupno srednjeveško mesto, položeno<br />
med skrivnostno Konjiško goro in sončne zlate griče vinorodnih<br />
Škalc, ki s številnimi vasmi zaokroža edinstveno podobo doline<br />
ob reki Dravinji. Nehote se dotaknejo vaših čustev, so mesto z<br />
dušo, kjer vas na vsakem koraku objemajo žlahtne zgodbe in<br />
kjer utripa pohorsko srce. Slovenske Konjice namreč odpirajo<br />
čudovite poglede na pohorske gozdove, ki se jih nesramežljivo<br />
dotikajo in jih v zadnjih letih s sosednjimi občinami Oplotnica,<br />
Vitanje in Zreče povezujejo v edinstveno zgodbo Turistične<br />
destinacije Rogla-Pohorje.<br />
Foto: Andraž Korošec, Studio Fakin<br />
prestižnem tekmovanju Entente Florale Europe pa je prejelo kar dve<br />
zlati medalji (v letih 1998 in 2014), kar ga postavlja ob bok najlepše<br />
urejenim evropskim mestom. Leta 1998 je bronasto priznanje prejela<br />
tudi vas Žiče, kar je dokaz urejenosti celotne občine.<br />
Zgodba Slovenskih Konjic je posebna ljubezenska zgodba. To je občutil<br />
že v Konjicah rojeni pesnik Ivan Minatti, častni občan občine<br />
Slovenske Konjice, ko je zapisal slavne stihe: »Nekoga moraš imeti<br />
rad.« Slovenske Konjice je treba videti in jih doživeti v vsej njihovi<br />
očarljivosti. Potem jih boste imeli radi tudi vi. In si jih za vedno shranili<br />
tja nekam na srčno stran.<br />
Žička kartuzija – tiha lepotica v Dolini svetega Janeza<br />
Včasih se nam dogodi, da pridemo na kraj, ki nas preprosto osupne.<br />
Kraj, kot je Žička kartuzija, v odmaknjeni Dolini svetega Janeza, kamor<br />
so se v 12. stoletju naselili menihi iz francoske Velike kartuzije. V<br />
tej skriti dolini so našli nedotaknjen košček sveta, kjer so lahko živeli v<br />
skladu z redovnimi pravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji.<br />
Zgradili so med seboj ločena samostana, zgornjega in spodnjega,<br />
ki ju še zdaj povezuje prekrasna dolina.<br />
Samostan je veljal za evropski kulturni in politični epicenter na naših<br />
tleh. Ponašal se je s knjižnico z več kot dva tisoč knjigami, tukaj<br />
so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi.<br />
Kartuzijanom sta dajala poseben status naravno zdravilstvo in lekarništvo,<br />
ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom<br />
in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje<br />
skupnosti. Redovno življenje je zamrlo, ko je kartuzijo z dekretom leta<br />
1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo takrat na milost<br />
in nemilost prepuščeno toku časa.<br />
Posebna energija tega prostora, mir in spokojnost, nedotaknjenost<br />
narave ter zavedanje o tem, da je tukaj nekoč stalo nekaj pomembnega,<br />
so občino in strokovne službe vodili do intenzivnih obnovitvenih<br />
del, ki potekajo že več kot trideset let. V Žičko kartuzijo se počasi<br />
vrača življenje. Sodobnemu človeku ponuja možnost za ponovno<br />
vzpostavitev notranje harmonije, daleč od hrupa vsakdana.<br />
13<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Očarljivo jedro Slovenskih Konjic<br />
Obiskati Slovenske Konjice, katerih pisna omemba sega v leto 1146<br />
(Counowiz), in njihovo okolico pomeni občutiti dušo prijaznega mesta,<br />
ki ponuja številna posebna doživetja. Najlepši so sprehodi skozi<br />
Stari trg, po sredini katerega teče očarljiv konjiški potoček, ki daje mestu<br />
dušo in ga deli na prikupni polovici. Sprehodi skozi obnovljeno<br />
starotrško jedro so kot obisk galerije, v kateri so razstavljena najlepša<br />
umetniška dela – trške hiše z vsemi svojimi posebnostmi.<br />
Mesto je že vrsto let zgled prijaznosti in urejenosti. Odlikovano<br />
je s številnimi priznanji TZS za urejeno in gostoljubno okolje, na<br />
Foto: Denis Sodržnik<br />
Edinstvena Žička kartuzija<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – KRANJSKA GORA – Turistični kraj 1. mesto<br />
14<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Kranjska Gora –<br />
kjer se avantura začne<br />
V Kranjski Gori in okoliških krajih vas pričakujejo živahna<br />
doživetja Julijskih Alp. Doživetij, ki bi jih želeli preizkusiti tudi<br />
sami, je tukaj na pretek: od aktivnega preživljanja počitnic do<br />
mirnega odkrivanja naravne in kulturne dediščine. Odkrivate<br />
lahko skrivnosti dobrega počutja v bogati ponudbi velnesa,<br />
tkete nove vezi na poslovnih in družabnih srečanjih ali pa z<br />
družino raziskujete mistično preteklost Zgornjesavske doline. To<br />
je prostor, kjer se avantura začne!<br />
Razgibana ferata v Mojstrani<br />
Foto: Gregor Kofler/arhiv TD Dovje-Mojstrana<br />
Eden najlepših slovenskih slapov – Peričnik<br />
Foto: Jošt Gantar/arhiv Turizem Kranjska Gora Foto: Janez Šmitek/arhiv Turizem Kranjska Gora<br />
Kranjska Gora v zimski preobleki<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – ANKARAN – Turistični kraj 3. mesto<br />
Ankaran – otok<br />
zelenih zakladov<br />
Izjemna oseka na koncu Ankaranskega polotoka. Ko stojiš, kjer<br />
je nedolgo nazaj še valovalo morje, in pogledaš nazaj proti rtu,<br />
dobiš občutek, kakor da se pred teboj dviguje otok. Ankaranski<br />
klif, ta neverjetni spomenik narave, je del Krajinskega parka<br />
Debeli rtič, ki predstavlja uspešno zgodbo varovanja lokalnih<br />
naravnih posebnosti. Prav zaradi teh in zaradi domačinov, ki<br />
se zavzemajo za te naravne lepote, je Ankaranski polotok pravi<br />
metaforični otok na severu Jadranskega morja – otok zelenih<br />
zakladov.<br />
vidna naravna posebnost polotoka. Dva njegova odseka sta naravni<br />
vrednoti. Na predelu med zdraviliščem Debeli rtič in Valdoltro segajo<br />
strme stene klifa najviše, živim erozijskim procesom pa so še<br />
bolj izpostavljene na skrajni točki rta. Za oba dela so značilni lepo vidno<br />
izmenjavanje plasti peščenjaka in laporja ter abrazijski terasi, ki<br />
sta nastali z umikanjem klifa. Ležeče flišne plasti klifa se nadaljujejo v<br />
morju, ki je zato plitvo in svetlo. Biotska pestrost je v tem predelu še<br />
zlasti velika, saj zaradi ugodnih razmer na morskem dnu domujejo<br />
raznolike združbe morskih organizmov. Med zdraviliščem Debeli rtič<br />
in Valdoltro pa je ob vznožju klifa ozka abrazijska terasa, pred katero<br />
so skladi podvodnega grebena in travnik morske cvetnice kolenčaste<br />
cimodoceje.<br />
Območje Debelega rtiča je med redkimi naravno ohranjenimi deli<br />
slovenskega morja in morskega obrežja, zato je zelo dragoceno za<br />
ohranjanje biotske pestrosti. Leta 1991 je bil skrajni del rta razglašen<br />
za naravni spomenik, del območja Debelega rtiča pa je uvrščen tudi<br />
v mrežo območja Natura 2000.<br />
15<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Foto: Jaka Ivančič<br />
Izjemna oseka na Debelem rtiču<br />
Ankaranski polotok s svojimi zelenimi pobočji, ki se najprej položno,<br />
nato pa strmo spuščajo v morje, leži na skrajnem koncu slovenske<br />
obale, tik ob italijanski meji, le uro vožnje od prestolnice. Obiskovalce<br />
pa očara predvsem z zelenjem, vinogradi, oljčniki, starimi hrasti in<br />
drugimi drevesnimi nasadi, v katerih lahko še tako zahteven človek<br />
najde trenutek miru.<br />
Narava in prijetno sredozemsko podnebje, zaradi katerega je tudi<br />
zima blaga, kar vabita na plan, na sprehode in pohodniške izlete.<br />
Poleti obiskovalce v kraj vabijo urejene plaže z gostinsko ponudbo in<br />
mirnimi zelenimi kotički. Dogajanje pa popestrijo številne prireditve,<br />
od koncertov za različne okuse do kulinaričnih dogodkov, kjer lokalni<br />
pridelovalci ponudijo v pokušanje svoje dobrote.<br />
Krajinski park Debeli rtič<br />
Ankaranski polotok se spusti v morje na Debelem rtiču. Slikoviti flišni<br />
klif na skrajnem zahodnem delu Debelega rtiča je že od daleč<br />
Krajinski park Debeli rtič je 45. takšen park na območju<br />
Slovenije, poseben pa je tudi zato, ker obsega od 250 do 450<br />
metrov širok pas morja med zalivom Sv. Jerneja in zalivom<br />
Valdoltra.<br />
Foto: Jaka Ivančič<br />
Na željo, ki je med občani Ankarana gorela več desetletij, in na priporočilo<br />
strokovnjakov za varovanje narave so ankaranski občinski<br />
svetniki junija letos soglasno podprli razglasitev širšega območja<br />
Debelega rtiča za krajinski park. Naravo in krajino Debelega rtiča je<br />
namreč treba ohraniti za prihodnje generacije. K varovanju naravnih<br />
vrednot in pestre biotske raznovrstnosti Debelega rtiča se je tako do<br />
zdaj zavezalo že več kot tisoč posameznikov.<br />
Pridružite se jim lahko tudi vi in tako prispevate svoj delež k ohranitvi<br />
tega edinstvenega koščka slovenske obale, kjer prebivajo številne<br />
zavarovane in zaščitene živalske vrste. Zaveza je dostopna na spletni<br />
strani http://ankaran-ancarano.com/.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
16<br />
<strong>2018</strong> – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj 1. mesto
<strong>2018</strong> – DOBRNA– Zdraviliški kraj 3. mesto<br />
Dobrna, najstarejše<br />
slovenske toplice<br />
V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom, dvajset kilometrov<br />
severno od Celja, leži Dobrna, izjemna zaradi zdravilne vode, ki<br />
so jo poznali že Kelti in Rimljani. Dobrnske toplice so bile prvič<br />
omenjene leta 1403; tako so najstarejše delujoče slovensko<br />
termalno zdravilišče. Brez njega Dobrne ne bi bilo na zemljevidu<br />
sodobnih turističnih destinacij.<br />
Foto: Gregor Katič<br />
17<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Odmaknjena od industrije, mestnega hrupa in prometa, z blagim<br />
podnebjem, je Dobrna od nekdaj priznano zdravilišče za zdravljenje<br />
ginekoloških obolenj in neplodnosti. Zdaj je program širši in učinkovit<br />
tudi pri zdravljenju poškodb, revmatičnih in nevroloških obolenj<br />
ter športne medicine.<br />
Terme Dobrna so sodobno in dinamično zdraviliško-turistično središče,<br />
ki ponuja nastanitev v hotelu Vita, kjer je večina terapevtskih<br />
storitev, v reprezentančni vili Higiea s poročno dvorano in v hotelu<br />
Park, primernem za obiskovalce, ki radi sami oblikujejo svoj dnevni<br />
ritem. Najstarejši topliški objekt, Zdraviliški dom iz leta 1624, o čemer<br />
priča vzidana napisna plošča iz tistih časov, vsebuje srce toplic<br />
– termalni vrelec.<br />
Aktivne počitnice v čudoviti naravi<br />
Dobrna je privlačna tudi za tiste, ki ne potrebujejo medicinsko-terapevtskih<br />
programov, radi pa aktivno preživljajo svoj prosti čas. Na voljo<br />
so jim bazen, center za dobro počutje, Kneippov program, masažno-lepotni<br />
center ...<br />
Veliko ponuja tudi naravno okolje. Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi<br />
kraji, ki so imeli svoj park. Ta je dragocen biser nenadomestljive<br />
naravne dediščine. Navdušuje nas s cvetličnimi nasadi, poleti pa z naravno<br />
svežino; vzorno označena drevesa ponujajo bogata botanična<br />
doživetja. Okoli leta 1820 je bila v njem zasajena kostanjeva aleja, ki<br />
povezuje Zdraviliški dom z naseljem Dobrna, nad katerim na vzpetini<br />
dominira baročna cerkev Marije vnebovzete.<br />
Vas Dobrna je občinsko središče za deset zaselkov, skozi katere vodijo<br />
Poti Dobrne (Sprehajalna pot ob potoku Dobrnica, Gozdna učna<br />
pot, Anina pot, Loška pot s še delujočim Vovkovim mlinom na vodno<br />
kolo in druge), kjer domači zanesenjaki skrbijo za kulturno dediščino.<br />
Posebne pozornosti je vredna več kot tristo let stara domačija<br />
V osrčju zelenih gozdov pod Paškim Kozjakom<br />
Šumej v Brdcah nad Dobrno, na Anini poti, z ohranjeno prvotno zasnovo<br />
s črno kuhinjo z vonjem po dimu in prepredeno s pajčevino<br />
minljivosti časa.<br />
Pod vznožje Paškega Kozjaka se zajeda soteska Hudičev graben, na<br />
njenem začetku pa je v živo skalo vklesana jama Ledenica; nekoč za<br />
skladiščenje ledu pivovarne Gutenek, zdaj pa je ambient za koncerte<br />
vokalnih skupin.<br />
Na Dobrni je pet označenih kolesarskih poti različnih dolžin in težavnostnih<br />
stopenj. Najzahtevnejše popeljejo na planjave Paškega<br />
Kozjaka; ena najlepših, dolina Daje, z raznoliko floro, razveseli oko, nahrani<br />
dušo in ponuja zdravilne zeli za dobro počutje.<br />
V to je usmerjena tudi kulinarična ponudba Term Dobrna in lokalnih<br />
turističnih ponudnikov. Vabimo vas, da se o ponudbi prepričate sami,<br />
zato dovolite, da vas povabimo na Dobrno, ki slovi kot kraj, kjer je dobro<br />
počutje že stoletja doma.<br />
Nove hiške v središču Dobrne za prodajo lokalnih izdelkov in<br />
pridelkov<br />
Foto: arhiv Občine Dobrna<br />
Hotel Vita<br />
ZTŠK Dobrna – TIC Dobrna<br />
Dobrna 1a, 3204 Dobrna<br />
telefon: (03) 780 10 64 e-naslov: tic@dobrna.si<br />
splet: www.ztsk-dobrna.si<br />
Foto: Gregor Katič<br />
Občina Dobrna<br />
Dobrna 19, 3204 Dobrna<br />
telefon: (03) 780 10 50 e-naslov: obcina@dobrna.si<br />
splet: www.dobrna.si<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – PREDJAMA– Izletniški kraj 1. mesto<br />
18<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Največji jamski grad<br />
na svetu in eden<br />
najslikovitejših<br />
Predjama je vasica na Postojnskem, ki se zajeda pod planoto<br />
Hrušice in Nanosa. Kljub svoji majhnosti skriva številne zaklade,<br />
predvsem mogočen Predjamski grad, ki že več kot osemsto let<br />
stoji sredi 123 metrov visoke kamnite stene. Vpisan je celo v<br />
Guinnessovo knjigo rekordov kot največji jamski grad na svetu.<br />
Predjamski grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so ga zgradili oglejski<br />
opati in mu dali gotsko podobo. Pozneje so ga prezidali novi lastniki<br />
iz rodbine Luegg, katerih najznamenitejši predstavnik je Erazem<br />
Predjamski. Predjamski grad velja za edini v celoti ohranjen jamski<br />
grad v Evropi, ki s svojo znamenito lego ponuja edinstven vpogled v<br />
gradbene tehnike in iznajdljivost srednjeveških ljudi, ki so iskali zatočišče<br />
tik ob vhodu v jamo.<br />
Nenehen preplet naravnega in umetnega, dela človeških rok in<br />
ustvarjalnosti narave oblikuje biser srednjeveške iznajdljivosti. Največji<br />
jamski grad na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, slikovito<br />
pripoveduje zgodbo časa, ko se je moralo udobje umikati varnosti in<br />
ko je žvenket orožja nemalokrat preglasil trubadursko pesem. Tako<br />
poseben in edinstven je, da se uvršča v deseterico najbolj fascinantnih<br />
gradov na svetu. Tako romantičen, da ga številni izberejo za svoj<br />
poročni obred.<br />
Za gradom je preplet skrivnih rovov, od koder je na roparske pohode<br />
odhajal vitez Erazem Predjamski. V jami pod gradom pa so svoje<br />
domovanje našli netopirji. V Predjami stojita tudi lepa gotska cerkvica<br />
Marije sedem žalosti in več kot petsto let stara lipa, pod katero naj bi<br />
bil pokopan sam Erazem Predjamski.<br />
V vasi je tudi muzejska zbirka Pri stari dami. Ta predstavlja predmete,<br />
fotografije in pisma iz obdobja prve svetovne vojne, ki so tematsko<br />
bogat in pomemben del zapuščine, vezane še zlasti na soško bojišče<br />
in na njegovo neposredno zaledje. Drugi del obsega lovsko zbirko,<br />
ki je posvečena naravi – gozdu in lovstvu. Različne oblike lova, od<br />
polharstva do nastavljanja pasti in lova s puško, imajo na tem območju<br />
večstoletno tradicijo in z gotovostjo lahko trdimo, da je lov našim<br />
prednikom omogočal preživetje.<br />
Foto: Ivan Majc<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – KOSTANJEVICA NA KRKI – Izletniški kraj 2. mesto<br />
Majhno mesto<br />
za velika doživetja<br />
Kostanjevica na Krki je edino slovensko mesto na rečnem otoku.<br />
Bogata naravna in kulturna dediščina obiskovalcu omogoča<br />
edinstvena doživetja in oglede znamenitosti starega mestnega<br />
jedra, Kostanjeviške jame, parka Forma viva, Galerije Božidar<br />
Jakac in drugih, zato je priljubljen izletniški kraj za sproščen ali<br />
aktiven oddih ob reki Krki in vinorodni krajini Gorjancev.<br />
19<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Najstarejša ohranjena stavba v mestu je župnijska cerkev sv. Jakoba.<br />
Leseni hrastovi mostovi so zaradi bližnjega Krakovskega gozda značilni<br />
za to območje; najzanimivejši je Tercialski most – njegovo lego je v<br />
urbanistični zasnovi Kostanjevice predvidel arhitekt Jože Plečnik. Ivina<br />
hiša je največja meščanska hiša na otoku (zgrajena leta 1878), prenovljena<br />
pa je v lepe turistične apartmaje pod imenom Vila Castanea.<br />
Osnovna šola Jožeta Gorjupa, zgrajena leta 1906, ima na zahodni strani<br />
mozaik Bitka na Krškem polju, v njej pa so razstavljena likovna dela<br />
slovenskih in tujih avtorjev iz zbirke Galerije Božidar Jakac.<br />
Galerija Božidar Jakac je ena največjih in najlepših slovenskih galerij, saj<br />
je v stavbi nekdanjega cistercijanskega samostana iz prve polovice 13.<br />
stoletja. Poimenovana je po Božidarju Jakcu, poleg njegovih del pa so<br />
s stalnimi postavitvami predstavljena še dela Jožeta Gorjupa, Toneta<br />
Kralja, Franceta Kralja, Franceta Goršeta, Janeza Boljke, Zorana Didka<br />
in Bogdana Borčića ter Pleterska zbirka evropskih slikarjev. Prostori desakralizirane<br />
samostanske cerkve in lapidarija so namenjeni občasnim<br />
razstavam vrhunskih domačih in tujih umetnikov. Prenovljeni prostori<br />
zahodnega krila galerije pa so namenjeni odmevnim domačim in<br />
mednarodnim razstavnim projektom (več na: www.galerija-bj.si).<br />
Park skulptur Forma viva bogati okolico galerije; v njem je na ogled<br />
več kot sto skulptur (iz hrastovega lesa). Mednarodni kiparski simpozij<br />
Forma viva v Kostanjevici na Krki poteka od leta 1961 in velja za najstarejši<br />
še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu, ki od leta 1998 poteka<br />
bienalno z udeležbo kiparjev z vsega sveta.<br />
Tercialski most v Kostanjevici na Krki<br />
Foto: arhiv Občine Kostanjevica na Krki<br />
Kulinarična plat ponudbe<br />
Kostanjeviška jama, nedaleč od mesta, ob vznožju Gorjancev, razkriva<br />
prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik (več na: www.kostanjeviska-jama.com).<br />
V neposredni bližini je tudi Krakovski gozd – pragozd, ki je največji nižinski<br />
gozd v Sloveniji in oaza nekaterih zaščitenih in ogroženih živalskih<br />
in rastlinskih vrst.<br />
Pohodne in kolesarske poti s svojo pestrostjo zlahka prepričajo obiskovalce,<br />
da raziskovanje vinorodne krajine ter kulturne in naravne<br />
dediščine Kostanjevice na Krki podaljšajo iz enodnevnega izleta v doživetje<br />
za konec tedna.<br />
Aktualno dogajanje v Kostanjevici na Krki:<br />
• razstava: Nataša Prosenc Stearns: Hotelski dnevnik,<br />
Galerija Božidar Jakac (do 4. novembra <strong>2018</strong>);<br />
• razstava: Branko Cvetkovič: Ne-prostor/Nični prostor,<br />
Galerija Božidar Jakac (do 25. novembra <strong>2018</strong>);<br />
• razstava: Andrej Lamut: Mnemosis, Lamutov likovni salon<br />
(do 25. novembra <strong>2018</strong>);<br />
• razstava: Dugo, Kusterle, Valvassori – Tri zgodbe z meje,<br />
gostujoča razstava Pilonove galerije iz Ajdovščine,<br />
Galerija Božidar Jakac (od 19. oktobra <strong>2018</strong><br />
do februarja 2019);<br />
• tradicionalna prireditev: Jesen na Tamalem plac,<br />
20. oktobra <strong>2018</strong> od 14. ure;<br />
• Čebularski pohod na Rako, 18. november <strong>2018</strong>, od 9. ure;<br />
• Vinogradniški pohod na Polom, 26. november <strong>2018</strong>,<br />
od 9. ure.<br />
TIC Kostanjevica na Krki –<br />
Lamutov likovni salon<br />
Oražnova ulica 5, 8311 Kostanjevica na Krki<br />
telefon: (07) 49 88 152, (07) 49 88 140<br />
e-naslov: tic-gbj@galerija-bj.si<br />
Foto: Tatjana Eberl<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – KAMP DANICA – Kamp 1. mesto<br />
20<br />
Kamp Danica se nahaja v osrčju Julijskih<br />
Alp, ob reki Savi v Bohinjski Bistrici, nedaleč<br />
od Bohinjskega jezera ter smučišč Sorica,<br />
Senožeta in Vogel. Pod mogočnimi gorami<br />
Triglavskega pogorja boste kadarkoli našli<br />
svoj mir in sprostitev. Kamp sprejme do<br />
700 gostov, obratuje 365 dni na leto, pozimi<br />
ponujamo tudi ugodne smučarske pakete.<br />
odprt celo leto!<br />
Camp Danica Bohinj<br />
Triglavska cesta 60<br />
SI–4264 Bohinjska Bistrica<br />
t: +386 (0)4 572 10 55<br />
+386 (0)4 572 17 02<br />
e: info@camp-danica.si<br />
www.camp-danica.si<br />
Bohinj Camp Danica
<strong>2018</strong> – GLAMPING SONČNA DOLINA BIOTERME – Glamping 2. mesto<br />
Največje razkošje je<br />
narava sama<br />
Nov glamping resort Glamping Sončna dolina Bioterme<br />
leži v bližini štirizvezdičnega hotela Bioterme in njegovega<br />
termalnega parka. Kot zaokrožena samostojna enota svojim<br />
gostom ponuja zasebnost, obenem pa možnost uporabe<br />
gostinskih, kopaliških in velneških storitev v hotelu Bioterme in<br />
termalnem parku.<br />
21<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Ležeč na sončnem pobočju kraja Mala Nedelja se glamping elegantno<br />
staplja z okoliško naravo, s čimer gostom ponuja popoln užitek<br />
prostranosti gozdov, travnikov in vinskih trt, zaokrožen z mirom in tišino;<br />
obenem pa zgolj petnajst kilometrov oddaljeni Ljutomer zadosti<br />
vsem morebitnim potrebam po mestnem utripu.<br />
Glamping Sončna dolina Bioterme obsega dvaindvajset glamping vil<br />
in enajst glamping šotorov, ki lahko sprejmejo od enega do največ<br />
šest gostov. Vse glamping enote so elegantno opremljene in zagotavljajo<br />
udobno bivanje, obenem pa ohranjajo pristno izkušnjo kampiranja.<br />
»Glamurozno« noto zagotavlja možnost uporabe lesene kadi z<br />
geotermalno vodo na terasi nekaterih enot glamping vil.<br />
Šotori so sezonske narave (odprti so od aprila do oktobra), vile pa so<br />
na voljo vse dni v letu.<br />
Od letošnjega poletja je v sklopu Glampinga Sončna dolina Bioterme<br />
na voljo tudi biološki plavalni bazen, ki še dodatno oplemeniti ekološko<br />
obarvano zgodbo.<br />
Glamping Sončna dolina Bioterme je idealna izbira za preživljanje<br />
prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje in sproščanje telesa<br />
ter duha – kadar koli, ko začutite potrebo po tem.<br />
Gostom glampinga je na voljo tudi ponudba hotela Bioterme in termalnega<br />
parka – gostinske storitve, notranji in zunanji bazeni s termalno<br />
vodo, fitnes in svet savn s petimi različnimi savnami, pa tudi<br />
vse druge velneške storitve (za doplačilo).<br />
Glamping Sončna dolina Bioterme je edinstven zaradi lege v neokrnjeni<br />
naravi, obenem pa obiskovalcem zagotavlja popolno izkušnjo<br />
z dodatno ponudbo hotelskih in kopaliških storitev.<br />
Glamping vile in šotori so različno veliki (big, medium in small – veliki,<br />
srednje veliki in majhni) in tako omogočajo gostom izbiro po lastnih<br />
željah. Enote z oznako »big« sprejmejo od pet do šest oseb (dve spalnici<br />
z zakonskim ležiščem, spalnica s pogradom), »medium« od tri do<br />
štiri goste (spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica z dvema ležiščema),<br />
enote z oznako »small« pa so namenjene enemu ali dvema gostoma<br />
(spalnica z zakonskim ležiščem). Vsaka enota ima svojo kuhinjo,<br />
kopalnico in prostorno teraso z vrtnim pohištvom. Posamezne<br />
enote imajo na terasi tudi leseno kad s termalno vodo. Užitek v prepletu<br />
narave, miru in udobja je zagotovljen.<br />
Vabljeni v Glamping Sončna dolina Bioterme, kjer vam že za 49,90<br />
evra po osebi na noč (z vključenim polpenzionom) pričaramo nepozaben<br />
oddih v objemu neokrnjene prleške narave.<br />
Več: www.bioterme.si, hotel@bioterme.si, (02) 565 20 00<br />
Foto: arhiv Glamping Sončna dolina Bioterme<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – SLOVENJ GRADEC – Mestno jedro 3. mesto<br />
22<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Dobrodošli v Slovenj<br />
Gradcu in Mislinjski<br />
dolini<br />
Mislinjska dolina je ena treh dolin Koroške pokrajine, ki,<br />
obdana s Pohorjem in Uršljo goro, obiskovalcem ponuja zeleno<br />
gozdnato podobo skrivnostnosti in miru, ki je v zdajšnjem<br />
urbanem svetu čedalje bolj cenjena vrednota. Vabimo vas, da<br />
nas obiščete in preživite nepozabne trenutke v Slovenj Gradcu,<br />
mestecu med gorami, ki se ponaša s številnimi kulturnimi in<br />
zgodovinskimi doživetji ter naravnimi lepotami.<br />
Foto: David Valič<br />
Lepo ohranjeno mesto jedro<br />
Slovenj Gradec – mesto Glasnik miru<br />
Slovenj Gradec je mesto, ki je poznano po številnih umetnikih in prireditvah,<br />
v letu 2012 tudi v okviru projekta Evropska prestolnica kulture.<br />
Središče kulturnega življenja je mestno jedro, ki je ohranilo neokrnjeno<br />
podobo iz preteklosti.<br />
Številne mednarodne prireditve in razstave, nekatere tudi pod pokroviteljstvom<br />
OZN, so Slovenj Gradec trajno zaznamovale kot mesto<br />
miru in mednarodnega sporazumevanja z naslovom mesta Glasnika<br />
miru, ki ga je Slovenj Gradcu leta 1989 podelil takratni generalni sekretar<br />
OZN.<br />
Turistična ponudba mesta je pestra in raznolika, primerna tako za tiste,<br />
ki iščejo kulturna doživetja, kot za tiste, ki želijo svoj prosti čas preživljati<br />
v objemu neokrnjene narave in ob obilici možnosti za športne,<br />
rekreacijske in tudi kulinarične užitke.<br />
Turistične zanimivosti<br />
Mestno jedro Slovenj Gradca je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo,<br />
stavbe pa nosijo podobo iz 19. stoletja. V jedru so Koroška galerija<br />
likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, cerkvi sv. Elizabete<br />
in sv. Duha, Muzej skladatelja samospevov Huga Wolfa, Galerija družine<br />
Perger, mojstrov medičarske in svečarske obrti, ostanki srednjeveškega<br />
obzidja in graščina Rotenturn.<br />
V okolici mesta lahko najdete številne etnološke zanimivosti – tipične<br />
kozolce iz Mislinjske doline, stare kmečke hiše, kapelice, kakšen<br />
vodni mlin ali žago.<br />
Slovenj Gradec ponuja s svojo okolico odlične možnosti za šport in<br />
rekreacijo: smučanje, jahanje, kolesarjenje, jadralno letenje, pohodništvo<br />
in planinarjenje. Pestra je ponudba krajših tematskih turističnih<br />
Srednjeveški festival<br />
poti z etnološkimi, kulturno-zgodovinskimi in naravovarstvenimi<br />
vsebinami.<br />
Športni center Slovenj Gradec je odlična lokacija za priprave vrhunskih<br />
športnikov. Tem so na voljo športna dvorana, borilnica, fitnes,<br />
nogometni stadion s pomožnim igriščem, atletski stadion in poletno<br />
kopališče.<br />
Razgiban teren smučarskega središča Kope je primerna izbira za začetnike<br />
in zahtevne smučarje, v poletnem času pa je odlično izhodišče<br />
za pohodništvo in kolesarjenje.<br />
Prenočišča so popotnikom in turistom na voljo v dveh hotelih, v mladinskem<br />
hotelu in na prijetno urejenih turističnih kmetijah v okolici<br />
mesta, kjer lahko pokušate tudi pestro kulinarično ponudbo Koroške<br />
in Mislinjske doline.<br />
Slovenj Gradec ponuja vsem obiskovalcem gostoljubno in urejeno<br />
podobo, za svoja prizadevanja na področju urejanja okolja je, poleg<br />
številnih priznanj Turistične zveze Slovenije, leta 2015 prejel tudi zlato<br />
priznanje v okviru tekmovanja v urejenosti evropskih mest in vasi<br />
Entente Florale.<br />
Vabimo vas, da nas obiščete!<br />
Javni zavod SPOTUR – TIC Slovenj Gradec<br />
Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec<br />
telefon: (02) 881 21 16, 051 320 978<br />
e-naslov: tic@slovenjgradec.si<br />
splet: www.turizem-slovenjgradec.si<br />
Prijetne poti za kolesarjenje<br />
Foto: Nika Hölzl Praper<br />
Foto: Nika Hölzl Praper<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – ZAGORJE – Vaško jedro 1. mesto<br />
Dragocena zapuščina<br />
grofov Attemsov<br />
Zagorje je naselje v Občini Kozje. Njegovo jedro se je razvilo<br />
pod mogočno župnijsko božjepotno cerkvijo Zagorske Matere<br />
Božje, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Nad<br />
glavnim vhodom naletimo na letnico 1661, to je čas zgodnjega<br />
baroka, ko naj bi bil zgrajen cerkveni zvonik, ki ima edinstveno<br />
osmerokotno obliko. Sama cerkev pa je še starejša; njeni začetki<br />
segajo v srednji vek. V njej so tudi lepe, obnovljene mogočne<br />
baročne orgle. Do leta 1867 je bilo okoli cerkve tudi pokopališče.<br />
Obzidje in eskarpo so popravili leta 1876. Obzidje je tako močno,<br />
da je nekoč verjetno varovalo tabor.<br />
Župnijska božjepotna cerkev Zagorske Matere Božje<br />
Foto: arhiv Občine Kozje<br />
23<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Odgovor na vprašanje, zakaj stoji tukaj tako mogočna cerkev, je povezan<br />
z družino Attems. Grofje Attems so hodili na območje Zagorja<br />
na lov. To je bilo v času turških vpadov. Na enem od osvajalskih turških<br />
pohodov so v Zagorju ujeli grofa Attemsa in ga odpeljali v ujetništvo<br />
v Turčijo. Grof se je zaobljubil, da bo, če bo rešen iz turških zaporov,<br />
v Zagorju zgradil cerkev.<br />
V Zagorju je več kot sto let delovala šola, dokler se ni kraj leta 1964<br />
združil z bližnjim Lesičnim v enoten šolski okoliš, vendar so nižji razredi<br />
ostali v Zagorju do leta 1977. Šola še zdaj stoji nasproti župnišča,<br />
v neposredni bližini cerkve. V celoti je bila obnovljena v letu 2009. V<br />
njej imata sedež Kulturno društvo Zagorje in KS Zagorje.<br />
Naselje obsega skupino hiš na nadmorski višini okoli 450 metrov in<br />
leži na robu planote pod Bohorjem, ki se spušča proti Lesičnemu. Na<br />
severu planoto omejuje strma pečina Lošč (628 metrov). Okoli vasi<br />
so obdelovalne površine. Prebivalci so zaposleni v Kozjem in drugih,<br />
bolj oddaljenih krajih.<br />
Zagorje z okolico ponuja čudovite možnosti za pohodništvo in kolesarstvo.<br />
Še zlasti prijetna je krožna pot med Zagorjem in Lesičnim. Za<br />
športne navdušence je v vasi urejeno športno igrišče z večnamenskim<br />
Lurška jama je prijetna tudi za koncerte<br />
Foto: arhiv Občine Kozje<br />
prostorom. Zanimiva pa je tudi dolina potoka Bistrice, še zlasti soteska<br />
ob istoimenskem kraju.<br />
V bližini naselja je Lurška jama, skalni spodmol, v katerega so ljudje<br />
postavili skromno svetišče. V njem je tudi izvir zdravilne vode, primerne<br />
za zdravljenje oči, v kar so verjeli romarji, ki so obiskovali jamo.<br />
Spodmol je iz peščenjaka miocenske starosti in je poraščen z mahom<br />
in bršljanom. Namenilna <strong>list</strong>ina iz leta 1920 kaže, da sta lastnika<br />
zemljišča, kjer leži spodmol, tega dala v uporabo cerkvi. Lokacija<br />
je doživljala burne čase v skladu s trenutno politiko, leta 2011 pa so<br />
jo obnovili in uredili.<br />
Domače kulturno društvo je jamo že večkrat uporabilo kot prizorišče<br />
za božično igro in koncerte. Ambient Lurške jame je primeren tudi za<br />
poroke, krste in preostale osebne praznike, ki si jih ljudje želijo doživeti<br />
na malce drugačen način.<br />
Lurško jamo, pa tudi Zagorje na splošno, obiskuje čedalje več organiziranih<br />
skupin in individualnih turistov.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – AMBRUS – Vaško jedro 3. mesto<br />
24<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Ambrus – prijetna<br />
domačnost in toplina<br />
Ambrus je gručasta središčna vas, ki leži v zahodnem delu Suhe<br />
krajine in na južnem pobočju Kamnega vrha ter spada v občino<br />
Ivančna Gorica. Površje naselja, ki ima približno 250 prebivalcev,<br />
je zakraselo, travniki in njive pa so urejeni v terase. V krajevno<br />
skupnost in župnijo poleg središčnega Ambrusa spadajo tudi<br />
Kal, Kamni Vrh, Brezovi Dol, Bakrc, Višnje in Primča vas.<br />
Kraj se ponaša z lepo naravo na dosegu roke, urejenostjo vaškega<br />
jedra, predvsem pa s prijaznostjo ljudi, ki so vselej pripravljeni priskočiti<br />
na pomoč ter s tem sebi in drugim bogatijo življenje. Številni<br />
se tako že v mladih letih s sodelovanjem v društvih in drugih skupinah,<br />
ki delujejo v domačem kraju, odločajo soustvarjati pisan mozaik<br />
skupnosti. V Ambrusu so dejavna gasilsko, kulturno, turistično in<br />
športno društvo, Lovska družina Suha krajina ter krajevna organizacija<br />
Rdečega križa, ki se povezujejo med sabo in s krajevno skupnostjo,<br />
poleg tega pa tudi s podružnično šolo in župnijo. Letos je PGD<br />
Ambrus praznovalo 110 let delovanja, kulturno društvo obstaja več<br />
kot 25 let, športno društvo več kot dvajset let. TD Ambrus je mlado, a<br />
prav tako uspešno, saj sodeluje pri različnih domačih dogodkih, poleg<br />
tega pa igra pomembno vlogo pri urejenosti kraja, ki ga želi predstaviti<br />
tudi širšemu svetu.<br />
Odraz medsebojnega, pogosto medgeneracijskega sodelovanja krajanov<br />
so številne kakovostne prireditve za otroke in odrasle – od koncertov,<br />
literarnih večerov, ustvarjalnih delavnic, gledaliških predstav<br />
in razstav do športnih in pohodniških dogodkov, sejmov in prireditev,<br />
povezanih z ohranjanjem dediščine vasi, kot so, denimo, polhanje,<br />
ličkanje koruze ...<br />
Poleg tega je bilo v kraju v zadnjih letih izpeljanih nekaj večjih projektov,<br />
med njimi gradnja večnamenskega odra na šolskem igrišču,<br />
Pisan mozaik z odtisi dlani v Ambruškem parku kulture<br />
obnova kulturnega doma in šole ter postavitev novega evharističnega<br />
križa nad vasjo, ki je nadomestil starega, že načetega. Prvi križ je bil<br />
postavljen na istem mestu kot spodbuda h krščanskemu življenju in<br />
kot spomin na drugi evharistični kongres na območju nekdanje skupne<br />
države, ki je bil leta 1935 v Ljubljani.<br />
Od letošnjega poletja vaško jedro krasi tudi Ambruški park kulture,<br />
ki brez besed pripoveduje zgodbo o tem, kako močno so tukajšnji<br />
ljudje povezani med seboj. V parku so razstava skulptur z naslovom<br />
Življenje po življenju in instalacija s škljoci za polhe, ki sta delo kiparke<br />
in oblikovalke Marjete Baša, ter pisan mozaik z odtisi dlani, ki je<br />
prav tako nastal pod njenim mentorstvom. Vse to dopolnjuje knjigobežnica,<br />
ki je s poslikavami ljubiteljske slikarke Pavle Jakopič kot živa<br />
ilustracija življenja v Ambrusu; prikazuje namreč značilne motive tukajšnjih<br />
krajev. Ambruški park kulture je plod sodelovanja ambruških<br />
umetnikov, članov TD Ambrus in vseh drugih krajanov, ki srčno ljubijo<br />
svoj domači kraj. Le kdo ga ne bi? Ambrus je namreč pravi dom,<br />
saj ponuja toplino in zavetje, s svojo prijetno domačnostjo pa navduši<br />
vsakogar, ki ga obišče.<br />
Lepo vaško jedro in narava na dosegu roke<br />
Foto: Davorin Perko<br />
Foto: Gašper Stopar<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
<strong>2018</strong> – NARAVOSLOVNA UČNA POT PO SLEDEH VODOMCA – Tematska pot 2. mesto<br />
Po sledeh vodomca<br />
Naravoslovna učna pot Po sledeh vodomca ponuja nova<br />
doživetja in odkriva skrite poti za ohranitev narave in njenih<br />
prebivalcev. Ljubitelje narave in pohodništva vodi od vasi<br />
Cerovo proti logu, skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov,<br />
do zaselka Podlom in izvira Podlomščice. Od tod se dviguje po<br />
kraškem gozdnem terenu do Županove jame in do enega redkih<br />
ohranjenih protiturških taborov v Sloveniji, Tabora Cerovo.<br />
Zatem se spusti nazaj proti izhodišču.<br />
V vaškem jedru Cerovo je informacijska tabla, ki obiskovalce seznanja<br />
s potjo; tam sta tudi tabli s fotografijami in kratkimi opisi tukaj živečih<br />
ptic, ki omogočata tudi poslušanje ptičjega petja.<br />
Log, do koder povede krožna pot Po sledeh vodomca iz Cerovega,<br />
leži na čudovitem stiku gozda in travnikov, tik ob odseku Evropske<br />
pešpoti E6. Ob ribnikih je urejena ornitološko-botanična krožna učna<br />
pot s tremi opazovalnicami za ptice, mejico z različnimi vrstami grmovnic<br />
in lesenim pomolom, ki vodi v osrčje mokrišča. Na brežini<br />
pod gozdom so urejeni zeliščni vrt, sadovnjak in čebelnjak. Tukaj prirejajo<br />
tudi vodene oglede za skupine obiskovalcev.<br />
Pot nadaljujemo skozi gozdni rob, mimo mokrotnih travnikov, do zaselka<br />
Podlom, kjer prebiva pravljično gozdno ljudstvo Podlomarji.<br />
Pot nato povede do slikovite Županove jame in do Tabora Cerovo ter<br />
nazaj na izhodišče, v vas Cerovo. Trasa poti je dolga 5,2 kilometra, lahko<br />
pa prehodite tudi njen krajši krog.<br />
Posebna zanimivost poti Po sledeh vodomca so informativne table s<br />
panoramskim zemljevidom, ki so izdelane tako, da si lahko obiskovalec<br />
s pomočjo spletne aplikacije (Pan map), na telefonu ali tabličnem<br />
računalniku, ogleda celotno učno pot na sodoben, interaktivni način.<br />
Ob poti se lahko ustavite ob dvaindvajsetih tablah s poučno vsebino.<br />
Na območju učne poti je postavljenih sto gnezdilnic za plavčka,<br />
plezalčka, veliko in čopasto sinico, za sovo kozačo, pegasto in lesno<br />
sovo, druge gozdne ptice in tudi gnezdišča za netopirje.<br />
Foto: Matej Kovačič<br />
V sklopu učne poti potekajo različne delavnice, seminarji in vodeni<br />
ogledi ter gozdna pedagogika. Takšne dejavnosti v pristnem stiku<br />
z naravo krepijo odgovoren in zdrav odnos do nje. Ključni namen<br />
in cilj naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca je namreč<br />
ozaveščanje in izobraževanje ljudi o pomembnosti biotske raznovrstnosti<br />
in njenega ohranjanja ter spoštljivega odnosa človeka do<br />
narave.<br />
Gozdovi so pljuča našega planeta, raznovrstnost živih bitij pa zagotavlja<br />
celovito delovanje ekosistema, katerega del smo tudi ljudje!<br />
25<br />
Moja dežela – lepa in gostoljubna<br />
Podlom s Podlomarji<br />
Opazovalnica v logu<br />
Foto in ilustracija: Jože Trobec<br />
Foto: Katarina Podržaj<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> – Oktober <strong>2018</strong>
26<br />
<strong>2018</strong> – POT PASTIRSKIH ŠKRATOV – Tematska pot 3. mesto
27<br />
KOLEDAR DOGODKOV<br />
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije<br />
Jesen na vasi 12.10.<strong>2018</strong> - 14.10.<strong>2018</strong> Tržišče 030 244 889 Turistično društvo Tržišče<br />
Obujanje spomina na trgatveno<br />
veselico v dolini<br />
14.10.<strong>2018</strong> Mačkovci 02 545 96 70<br />
Zveza kulturnih in turističnih<br />
društev občine Puconci<br />
Trgatvena veselica v dolini 14.10.<strong>2018</strong> Puconci 02 549 13 55 Turistično društvo Vrtnica<br />
19. kostanjev praznik v Rodiku 14.10.<strong>2018</strong> Kozina 041 361 785 Turistično društvo Rodik<br />
22. praznik kostanja 20.10.<strong>2018</strong> - 21.10.<strong>2018</strong> Šempas 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje<br />
17. pohod po Sromeljski<br />
pešpoti – poti vina in sonca<br />
20.10.<strong>2018</strong> Sromlje 07 477 80 21 Turistično društvo Sromlje<br />
Mlada portugalka v Beli krajini 20.10.<strong>2018</strong> - 21.10.<strong>2018</strong> Metlika 07 36 35 470 Turistično društvo Vigred Metlika<br />
Barok v Celju 26.10.<strong>2018</strong> - 27.10.<strong>2018</strong> Celje 03 492 69 20<br />
Turistično in kulturno<br />
društvo Celje - Kvartirna hiša<br />
Noč čarovnic na tržnici Prebold 27.10.<strong>2018</strong> Prebold 031 722 250 Turistično društvo Prebold<br />
21. pohod po sledeh Soške fronte 28.10.2017 Komen 05 7664 334 Turistično društvo Brest<br />
Jesenski B.O. FEjST 31.10.<strong>2018</strong> Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj<br />
Sadje in vino ob svetem Martinu 02.11.<strong>2018</strong> - 05.11.<strong>2018</strong> Malečnik 031 653 383<br />
Turistično društvo Šempeter<br />
Malečnik-Ruprče<br />
VIII. Martinov pohod<br />
»od kleti do kleti«<br />
02.11.<strong>2018</strong> Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina<br />
Martinovo rajžanje 10.11.<strong>2018</strong> Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju<br />
Martinovanje na Dobrni 10.11.<strong>2018</strong> Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna<br />
Razhodnja 10.11.<strong>2018</strong> Velika Loka 07 348 99 00 Turistično društvo Čatež Velika Loka<br />
Martinovanje v Kamnici 10.11.<strong>2018</strong> - 11.11.<strong>2018</strong> Kamnica 02 624 03 64 Turistično društvo Kamnica<br />
Martinovanje na PVTC,<br />
odsek Limbuš–Vrhov dol<br />
10.11.<strong>2018</strong> Limbuš 041 350 893 Turistično društvo Limbuš<br />
Martinov sejem na Bizeljskem 10.11.<strong>2018</strong> Bizeljsko 040 714 385 Turistično društvo Bizeljsko<br />
10. sejem rabljene<br />
smučarske opreme<br />
24.11.<strong>2018</strong> - 25.11.<strong>2018</strong> Kranjska Gora 04 580 94 40 Turistično društvo Kranjska Gora<br />
12. Paslejdnca 25.11.<strong>2018</strong> Podbrdo 041 601 248 Društvo Baška dediščina<br />
Zimski glasbeni festival –<br />
Metaldays<br />
29.11.<strong>2018</strong> - 01.12.<strong>2018</strong> Bohinjska Bistrica 040 572 611 Turistično društvo Bohinj<br />
24. Andrejev sejem 01.12.<strong>2018</strong> Železniki 04 514 73 56 Turistično društvo Železniki<br />
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
28<br />
Fokus<br />
Obujanje spomina na konjske vprege, ki so bile stoletja vsakdanjik makadamskih poti<br />
TD Zalog<br />
Po zaloški cesti je<br />
»furati fajn«<br />
Na skrajnem vzhodu Ljubljane, kjer se počasi oži in zapira Ljubljanska kotlina, ob vznožju Janškega<br />
hribovja, leži naselje Zalog, okoli njega pa so posejane še vasice Spodnji Kašelj, Podgrad, Gradovlje in<br />
Gostinca. Zalog in slikovite vasice z bližnjega hriba opazuje in varuje starodavna, še naseljena graščina<br />
oziroma srednjeveški grad Osterberg.<br />
Tukaj se srečujejo tri reke: v Savo se izlivata Ljubljanica in Kamniška<br />
Bistrica, poleg njiju pa še manjši potok Besnica. Dolga stoletja, pred<br />
prihodom železnice, je po Savi in delu Ljubljanice potekala živahna<br />
rečna plovba. V Zalogu je bilo največje rečno pristanišče avstro-ogrskega<br />
cesarstva, ki je delovalo stoletja, do prihoda železne ceste v<br />
Ljubljano.<br />
Z leti so zaradi sporov in drugih interesov zgradili pot (pozneje cesto)<br />
po kopnem, ki je vodila iz pristanišča v Zalogu do mesta; tovor so<br />
odtlej prevažali po njej, na furmanskih vozovih. Tako je tudi nastala<br />
Zaloška cesta – poleg nje pa številne anekdote in zgodbe na račun<br />
furmanov, gostiln in drugih spremljajočih dejavnosti na tej razmeroma<br />
kratki furmanski poti. Kdo ne pozna ponarodele pesmi: »Po zaloški<br />
cesti je furati fajn, so goste gostilne in kelnarce so fajn ...«<br />
Ustanovitev TD Zalog<br />
Ob prelomu tisočletja se je v Ljubljani začela pobuda za smelejši razvoj<br />
turizma v zaledju glavnega mesta, saj to premore veliko zanimivosti<br />
– naravnih, geografskih, kulinaričnih in drugih, ki so privlačne za<br />
turiste. Poleg tega so možnosti za razgibano preživljanje prostega<br />
časa v okolici Ljubljane zanimive tudi za njene prebivalce – in seveda<br />
za prebivalce okoliških naselij.<br />
Zaradi tega (in spodbud zavoda Turizem Ljubljana) se je skupina krajanov<br />
Zaloga odločila ustanoviti turistični društvo. TD Zalog je maja<br />
leta 1998 ustanovilo 35 krajanov.<br />
Razgledni stolp na Debnem vrhu<br />
Prav tedaj je skupina zanesenjakov pod okriljem Društva upokojencev<br />
Zalog zbrala pogum in denar ter na najvišji točki nad Zalogom,<br />
Debnem vrhu, postavila mogočen, lesen razgledni stolp z orientacijsko<br />
ploščo. Kmalu po ustanovitvi TD Zalog so stolp in orientacijsko<br />
ploščo slovesno predali v upravljanje novemu društvu. Odtlej je Debni<br />
vrh zelo priljubljena rekreacijsko-pohodniška točka, ki jo obiskuje<br />
čedalje več ljudi.<br />
TD Zalog skrbi za stolp, s katerega se odpira pogled na Ljubljano,<br />
strugo Ljubljanice ter okoliške hribe, in ploščo z zbiranjem denarja za<br />
njuno vzdrževanje in prostovoljnim delom.<br />
Na Debni vrh sicer vodijo poti iz več strani. Najbolj obljudeni vodita iz<br />
Zaloga, ena iz Sostra, ena pa iz vasice Podgrad. Ta se tudi povezuje s čedalje<br />
bolj obiskano Ostrovrharjevo pohodno potjo, ki so jo uredili vaščani<br />
Podgrada pod okriljem takratnega Kulturnega društva Podgrad. Že več<br />
kot deset let pripravljajo vodene pohode po tej privlačni poti, ki združuje<br />
tukajšnjo kulturno, zgodovinsko in tehnično dediščino.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
Prireditev Po zaloški cesti je »furati fajn« popestrijo tudi<br />
starodobniki ...<br />
Narava tukaj resnično ni skoparila; obdarila nas je s slikovitimi mešanimi<br />
gozdovi in čudovitim hribovjem, ki ponujajo edinstvene sprehode<br />
po urejenih poteh ter druge možnosti za šport, rekreacijo in<br />
oddih. In čudovite poglede na Ljubljansko kotlino, Kamniško-Savinjske<br />
Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Polhograjsko hribovje, sotočje<br />
Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice ... Narava nas razveseljuje in<br />
nagrajuje v vseh letnih časih.<br />
Čiščenje okolja<br />
A žal se v njej prepogosto pojavljajo smeti in odlagališča odpadkov.<br />
TD Zalog tako že vrsto let pripravlja obsežne čistilne akcije, na katere<br />
vsako leto privabimo številne posameznike in društva ter kar nekaj<br />
podjetij. V zadnjih desetih letih smo zbrali več kot 350 ton oziroma<br />
precej več kot 1000 kubičnih metrov različnih smeti in odpadkov. Čistilnih<br />
akcij se je udeležilo nekaj več kot 1640 prostovoljcev, opravljenih<br />
pa je bilo več kot 5400 prostovoljnih delovnih ur. Očistili in sanirali<br />
smo številna divja odlagališča. Nekatere lokacije smo tudi fizično<br />
zavarovali in tako preprečili dostop do njih. Letos smo se pridružili<br />
razpisu Moja reka in v finalnem izboru dosegli visoko, drugo mesto.<br />
Lepšega darila si ob jubileju nismo mogli želeti.<br />
Živahna društvena dejavnost<br />
V začetku septembra pripravlja TD Zalog prijetno lokalno turistično prireditev<br />
Po zaloški cesti je »furati fajn«, ki je namenjena obujanju spomina<br />
na konjske vprege, ki so bile stoletja vsakdanjik makadamskih poti.<br />
Z njimi prevažamo obiskovalce po ulicah Zaloga in jim tako omogočamo<br />
stik s konji, doživetje, ki ga ni mogoče izkusiti tako zlahka. Po navadi<br />
se nam na prireditvi pridružijo tudi naši prostovoljni gasilci in obiskovalcem<br />
razkažejo svojo opremo in vozila. Najmlajšim prikažejo osnovne<br />
postopke gašenja, vsem drugim pa tudi uporabo defibrilatorja in<br />
druge postopke oživljanja. Dogajanje na prireditvi popestrijo starodobna<br />
vozila in motorji Gold Wing zveze Slovenije. V zadnjem času<br />
prireditev popestrimo z manjšim sejmom domačih izdelkov in obrti,<br />
na katerem lahko obiskovalci kupijo marsikaj, kar sicer ni na prodaj.<br />
V dveh desetletjih smo bili aktivni tudi na drugih področjih: ocenjevali<br />
smo urejenost vrtov in okolice objektov, pripravljali smo velika<br />
kresovanja, številna predavanja in izobraževanja ter izlete, sodelovali<br />
smo pri nekaterih odmevnih prireditvah in proslavah. Leta smo izdajali<br />
lokalni tiskani medij Obvestila TD Zalog, v katerem smo objavljali<br />
dogodke in zanimivosti našega društva, zgodovinske članke, dejavnost<br />
drugih društev in podjetij v našem kraju.<br />
V belih zimah vzorno uredimo smučarske proge za klasični tek na<br />
smučeh, v zadnjih letih pa tudi površino za prosto tehniko.<br />
Zelo smo ponosni tudi na to, da smo se v zadnjih letih aktivno lotili<br />
izobraževanja javnosti o nevarnosti tujerodne invazivne pelino<strong>list</strong>ne<br />
ambrozije, rastline, ki se je na našem območju nevarno razširila. Vsa<br />
leta delovanja vzorno sodelujemo s krajem, društvi, podjetji, šolo, vrtcem<br />
in vsemi, ki nas podpirajo in želijo kraju dodati nekaj več, kot le<br />
navaden bivanjski standard.<br />
V zgodovini delovanja TD Zalog pa bi se našlo še marsikaj, kar je lepo<br />
razvidno iz vsebine naše spletne strani (www.td-zalog.si)!<br />
<br />
<br />
Dušan Levičnik, predsednik TD Zalog<br />
Foto: arhiv TD Zalog<br />
29<br />
Fokus<br />
... in motorji<br />
Razgledni stolp na Debnem vrhu<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
30<br />
TZS<br />
Državno tekmovanje Mladi vodnik <strong>2018</strong><br />
Odlični nastopi<br />
v knežjem mestu<br />
V Sloveniji turizem pomeni 12 odstotkov BDP in je ena najhitreje rastočih gospodarskih panog. Nekoč se je<br />
slovenski slogan glasil: Turizem smo ljudje in kljub temu, da smo s prenovo podobe dobili nov slogan (Slovenija –<br />
Zelena, aktivna, zdrava), se je treba še vedno zavedati, da turizem smo – ljudje.<br />
Pomembno je, da se tega zavedamo – s tem pa tudi izjemnega pomena<br />
izobraževanja ljudi, ki delajo v turizmu. Ko govorimo o turističnih<br />
poklicih, je treba še zlasti poudariti vlogo turističnega vodnika.<br />
Prav ta je eden glavnih povezovalnih členov med različnimi kulturami<br />
in hkrati tudi eden najpomembnejših predstavnikov destinacije.<br />
Nanj se gostje obračajo za nasvete in priporočila, zato sta pomen in<br />
vloga turističnega vodnika zelo velika.<br />
Turistična Zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja natečaj in tekmovanje<br />
za Mladega turističnega vodnika, s katerim želi mlade navdušiti,<br />
naučiti, pripraviti in spodbuditi k opravljanju tega poklica. Tekmovanje<br />
se začne s pripravo seminarske naloge o kraju, od koder<br />
prihajajo mladi tekmovalci, na državnem tekmovanju pa kandidati<br />
spoznajo določeno destinacijo, po kateri morajo tudi voditi. Proces je<br />
zastavljen na podoben način kot izpit za turističnega vodnika na Turistično<br />
gostinski zbornici Slovenije (TGZS).<br />
Letošnje tekmovanje je bilo v knežjem mestu – Celju. Tekmovalci so<br />
mesto spoznali že pred sklepnim tekmovanjem v družbi lokalnega<br />
vodnika, zatem so morali po njem voditi sami. Kot vsako leto smo<br />
najprej žrebali odseke vodenja in pustili kandidatom nekaj minut, da<br />
so se lahko osredinili na svoj del. Sledilo je nekaj napotkov in lahko<br />
smo začeli s tekmovanjem.<br />
Kot prvi je vodenje na Krekovem trgu začel Žan Hodžić iz Ljubljane.<br />
Strokovno žirijo je prepričal s svojim samozavestnim nastopom, lepo<br />
retoriko, dobro orientacijo in predstavitvijo ter omembo dejstev, ki se<br />
ne razkrivajo na prvi strani Wikipedie. Pokazalo se je, da je bil Žanov<br />
nastop dovolj dober za osvojitev 2. mesta, s čimer si je prislužil srebrno<br />
značko Mladega turističnega vodnika.<br />
Sledili so številni odlični nastopi, ki so pokazali, da imajo mladi odličen<br />
potencial za dobrega turističnega vodnika. Vsi kandidati so se na vodenje<br />
odlično pripravili, poleg znanja so predstavili tudi zgodbe, zanimivosti,<br />
aktualne zadeve, lokalne posebnosti in podali številna priporočila za<br />
doživetja v Celju. Opazno je bilo, da so tudi kandidati uživali v pripravi na<br />
ta dogodek in da so si vzeli čas ter se zadeve lotili resno in odgovorno, kot<br />
se spodobi za prave turistične vodnike. Komisija je bila postavljena pred<br />
izjemno težko odločitev, komu podeliti nagrado; a naposled smo po točkovanju<br />
na tretje mesto uvrstili Natalijo Hočevar iz Studenca, ki je prejela<br />
bronasto značko Mladega turističnega vodnika.<br />
Zmagovalec letošnjega tekmovanja Mladi turistični vodnik in s tem<br />
dobitnik zlate značke pa je Rok Tratnik iz kraja Nova Cerkev, ki je komisijo<br />
prepričal še zlasti z zanimivimi informacijami – v obliki zgodb.<br />
Po končanem tekmovanju smo se z vsemi kandidati zbrali v Starem<br />
piskru, kjer se nam je pridružila tudi Snežana Škrbinc iz TGZS, ki je<br />
skupaj s Petro Pistotnik iz TZS in strokovno komisijo tekmovanja slovesno<br />
podelila nagrade.<br />
Zmagovalec je prejel tečaj in prvo opravljanje izpita za turističnega<br />
vodnika pri TGZS, dobitnika srebrne in bronaste značke pa sta prejela<br />
tečaj za turističnega vodnika pri TGZS. Nagrajenci so prejeli tudi bon<br />
za vodniški seminar in izvedbo hospitacije v okviru potovalne agencije<br />
za mlade CMT.<br />
Letos so bili kandidati res odlični. Upam, da se bo marsikdo od njih<br />
resnično odločil za opravljanje izpita za turističnega vodnika; prav<br />
rada bi jih srečala na terenu kot stanovske kolege.<br />
<br />
Tina Hudnik, turistična vodnica in članica strokovne komisije<br />
Nagrajenci (od leve proti desni): Natalija Hočevar, Žan Hodžić in Rok Tratnik<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
Prvi natečaj TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih spominkov<br />
Najboljši spominki<br />
Alpske Slovenije<br />
SLOVENIJA<br />
ALPSKA<br />
31<br />
TZS<br />
Turistična zveza Slovenije (TZS) je kot partnerica projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 letos<br />
izvedla natečaj za izvirne gastronomske in kulinarične spominke za turistično regijo Alpska Slovenija. To je bil prvi<br />
natečaj v okviru projekta: TZS bo v prihodnjih treh letih izvedla še tri, prav tako za izvirne gastronomske in kulinarične<br />
spominke za preostale tri turistične regije.<br />
Strokovno komisijo za izbor najboljših spominkov so sestavljali: dr.<br />
Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca Adlešič<br />
(Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in etnolog dr.<br />
Janez Bogataj (ambasador projekta Slovenija – Evropska gastronomska<br />
regija 2021).<br />
Na natečaj je prispelo enainštirideset spominkov iz regije Alpska Slovenija.<br />
Strokovna komisija je po pregledu in izboru spominkov ugotovila,<br />
da je njihova splošna kakovost dobra; tudi izdelki, ki se niso<br />
uvrstili v ožji izbor, imajo ob odpravi nekaterih manjših pomanjkljivosti<br />
velik tržni potencial (pomanjkljivosti je komisija navedla ob vsakem<br />
izdelku). Kot zanimivost: na natečaj se je prijavila tudi OŠ Ljubno<br />
ob Savinji. »Zamisli učencev so zanimive, potrebujejo pa dobro mentorsko<br />
vodenje, še zlasti glede oblikovanja, opreme izdelkov in njihove<br />
funkcije,« je o njihovem spominku zapisala komisija.<br />
Člane komisije so sicer še zlasti navdušili spominki znamke Turizma<br />
Bohinj »Bohinjsko – From Bohinj«; zanje menijo, da so lahko odličen<br />
zgled drugim destinacijam in tudi turističnim društvom. »Pri tem nimamo<br />
v mislih posnemanja vsebin izdelkov, temveč spoznavanja<br />
načinov in poti, ki privedejo do njih.«<br />
Zlata, srebrna in bronasta priznanja<br />
Komisija je poleg tega podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje<br />
ter posebno priznanje v vsaki od dveh kategorij (kuhinjski pripomočki<br />
in kulinarični spominki). Zlato priznanje za kuhinjski pripomoček<br />
je pripadlo Turizmu Bohinj za sestavljivi model za maslo<br />
izdelovalke Ivane Kovačič, srebrno priznanje prav tako Turizmu<br />
Bohinj za dilco z intarzijo biserne matice Srečka Lotriča, bronasto<br />
slikanici Medvedek peče slovensko potico avtorice Tine Orter, posebno<br />
priznanje pa je prejela OŠ Ljubno ob Savinji za razumevanje,<br />
kaj je kulinarični spominek Slovenije. Zlato priznanje na področju<br />
kulinarike je komisija podelila spominku Bohinjska mal’ca<br />
TD Bohinj, srebrno spominku Bohinjska zaska Turizma Bohinj in<br />
suhi dimljeni klobasi Loških mesnin, bronasto spominku Eko kuhinjska<br />
zeliščna sol Majnika premium (Majda Temnik, Zeliščni vrt<br />
Majnika), posebno priznanje za inovativnost pa je prejela Barbara<br />
Podpečan Jesenšek (B svet, s. p.) za spominek Posoška postrv v<br />
oljčnem olju.<br />
L. L.<br />
Dvajset najboljših<br />
Strokovna komisija je izbrala tri gastronomske in sedemnajst kulinaričnih<br />
spominkov, ki bodo v prihodnje predstavljali Slovenijo na mednarodnih<br />
spletnih straneh. Njihovi proizvajalci prejmejo potrdilo, ki<br />
dokazuje, da je njihov izdelek izbran med dvajset najboljših slovenskih<br />
gastronomskih in kulinaričnih spominkov za izbor IGCAT (Mednarodnega<br />
inštituta za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem).<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
32<br />
Zelene zgodbe<br />
Foto: Iztok Medja/www.slovenia.info<br />
Skrb za naravo<br />
Izšel je kodeks<br />
obnašanja v naravi<br />
Konec septembra so na konferenci na Gozdarskem inštitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavili<br />
kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji z naslovom Obisk v naravi. Smernice temeljijo na že uveljavljenem,<br />
a še ne zapisanem konsenzu slovenske družbe, in je nekakšne vrste dogovor med lastniki zemljišč, vzgojnimi<br />
organizacijami, ki izvajajo dejavnosti v naravi, preostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami.<br />
Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave in turiste v Sloveniji o ustreznem vedenju v naravi.<br />
Na pobudo Zveze tabornikov Slovenije so se maja leta 2017 prvič<br />
sestali predstavniki civilnodružbenih organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo<br />
in vzgojo v naravi (Planinska zveza Slovenije, Lovska zveza<br />
Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Slovenska kolesarska mreža, Združenje<br />
slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije),<br />
turizmom (Turistična zveza Slovenije) in varstvom okolja<br />
(Umanotera), predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Kmetijsko<br />
gozdarske zbornice Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije.<br />
Na prvem sestanku so se pogovarjali o pomenu prostega dostopa<br />
do narave za rekreacijo in turizem, o pomenu vzgoje in odgovornosti<br />
organizacij, ki se ukvarjajo z rekreacijo, partnerstvu med obiskovalci,<br />
lastniki in državnimi organi pri ohranjanju narave. Ocenili<br />
so, da Slovenija ponuja izjemne možnosti za obiskovanje narave<br />
in da je sedanja ureditev področja ne glede na nekatere negativne<br />
izkušnje in pojave, razmeroma dobra. Za to gre velika zasluga<br />
pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, ki omogočajo<br />
prost dostop obiskovalcem, in vzgojnega dela v rekreacijskih<br />
organizacijah pri vzpostavljanju pravil obnašanja v naravi. Strinjali<br />
pa so se, da takšne razmere niso samoumevne in da bi bilo koristno<br />
okrepiti družbeni dialog in oblikovanje družbenih norm na<br />
tem področju.<br />
Dogovorili so se, da bodo civilnodružbene organizacije v odprtem<br />
dialogu z lastniki, državnimi organi in siceršnjo javnostjo na podlagi<br />
že obstoječih norm poskušale oblikovati kodeks obnašanja v naravi v<br />
Sloveniji, ki bo enotna podlaga za vzgojo obiskovalcev narave in za<br />
obveščanje turistov. Zveza tabornikov Slovenije je bila kot pobudnica<br />
procesa pooblaščena za njegovo vodenje.<br />
Prvo srečanje je prineslo tudi dogovor o oblikovanju programskega<br />
odbora, v katerem bodo sodelovali predstavniki vključenih organizacij<br />
in ustanov, poleg prvotnih pobudnikov pa so procesu priprave<br />
kodeksa pritegnili tudi drugi. Tako se je do letošnjega septembra programski<br />
odbor povečal na skupaj sedemindvajset sodelujočih organizacij,<br />
ustanov in projektov, v zadnjih petnajstih mesecih pa so skupaj<br />
pripravili kodeks Obisk v naravi.<br />
Seznam organizacij, ki so oblikovale in podpisale kodeks, je na voljo<br />
na povezavi: www.taborniki.si/novice.<br />
L. L.<br />
Slovenska turistična revija <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>, nadaljevanje<br />
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu<br />
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353<br />
Oktober <strong>2018</strong><br />
Izdaja:<br />
Turistična zveza Slovenije<br />
Naslov uredništva:<br />
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,<br />
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,<br />
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si<br />
Svet revije <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong>:<br />
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger<br />
Transakcijski račun:<br />
SI56 03100-1000010639<br />
Naročilo na <strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> oddate na info@turisticna-zveza.si<br />
Celoletna naročnina je 32 evrov.<br />
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila<br />
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
33<br />
Potepanja<br />
Soška pot<br />
Najlepše doživetje Soče<br />
in doline Trente<br />
Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info<br />
Večinoma se spušča, sem in tja se malce privzdigne, zdaj hodimo po drobnem grušču, zdaj po koreninah,<br />
zdaj po mehkih gozdnih tleh, zdaj po mivki, zdaj po udobnem makadamu, večinoma v senci gozdov ... Ves<br />
čas pa nas na poti spremlja smaragdna Soča, »krasna hči planin«; včasih mogočno pada in glasno žubori,<br />
potem potihoma teče, v sušnih poletnih dneh ponekod ponikne in jo zgolj slutimo pod belim kamenjem,<br />
ki se žge v strugi. Sem in tja prečkamo reko po ličnih visečih brveh, vseskozi pa hodimo v zavetju gora, ki<br />
ograjujejo mirno in zeleno dolino Trente. Soška pot. Vodi od izvira Soče do Bovca in je dolga petindvajset<br />
kilometrov.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
34<br />
Potepanja<br />
Spomenik Juliusu Kugyju<br />
Dopoldne je, sredi tedna, avgusta. Parkirišče pod planinsko kočo ob<br />
izviru Soče se počasi polni, steza, ki povede do izvira, je še razmeroma<br />
malo obljudena; v lepih poletnih dneh utegne biti slika sicer povsem<br />
drugačna: opisati jo je mogoče kar se da na kratko – gneča. Vodostaj<br />
Soče je v teh dneh po vsej dolini nizek in tudi izvir je dokaj<br />
presušen. Pa vendarle se s poti proti izviru odprejo lepi pogledi proti<br />
goram nad Zadnjo Trento.<br />
Izvir Soče je sicer eden najlepših kraških izvirov v Julijskih Alpah,<br />
kopiči pa vode na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke. Reka<br />
privre na dan iz jame s podzemnim jezercem, skozi ozko sotesko, ki<br />
se kmalu razširi. Ljudsko izročilo pripoveduje, da so v Trenti živeli<br />
bog Triglav, bog Jalovec in bog Mangrt. Ko je v Trento prišel hudobni<br />
vodobruhec, ki je poplavljal vasi, so se bogovi domenili, da ga<br />
zaprejo in zavežejo v votlino. Usta so mu odprli toliko, da lahko namaka<br />
dolino. Ko bo odslužil svojo kazen, ga bodo rešili in takrat bo<br />
Soča presahnila ...<br />
Prva zamisel: do Mosta na Soči<br />
Soško pot so začeli urejati konec osemdesetih let, je povedal Marko<br />
Pretner iz Informacijskega središča Triglavskega narodnega parka<br />
(TNP) v Trenti, ki skrbi zanjo. Prva zamisel je bila pot do Mosta na Soči,<br />
a so jo sklenili končati v Bovcu. Tako skorajda v celoti poteka po TNP<br />
in je prva in najdaljša parkovna pot v Sloveniji.<br />
Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info<br />
Na Soški poti je sedemnajst informacijskih točk, ki pohodnike seznanjajo<br />
s kulturno-zgodovinskimi in naravnimi posebnostmi ter stavbno<br />
dediščino doline Soče in Triglavskega narodnega parka (TNP), je še povedal<br />
Marko Pretner: »Tako dobi obiskovalec celovito sliko o dolini.«<br />
Površje zgornjega dela doline je razgibano – strma pobočja, globoko<br />
zarezane ledeniške doline, ravnega sveta skorajda ni. Gozd porašča<br />
dno dolin in strme bregove do zgornje gozdne meje. Tok Soče v njenem<br />
zgornjem delu je neenakomeren, živahen, ponekod celo divji. V<br />
strugi je precej velikih balvanov in številni slapiči, brzice, tolmuni in<br />
rečni otoki.<br />
Od Kugyja do korit Mlinarice in alpskega vrta ...<br />
Pot povede do številnih zanimivosti doline: spomenika Juliusu Kugyju,<br />
ki se ozira proti mogočnemu Jalovcu (2645 m), gorniku, glasbeniku<br />
in pisatelju, ki je odkrival skrivnosti trentarskih gora in pisal o lepotah<br />
Julijcev. Pod njim so slikovita korita Mlinarice, hudournega<br />
potoka, ki je izdolbel kilometer dolgo in sto metrov globoko sotesko,<br />
ki se pred sotočjem s Sočo zloži v edinstvena korita. Na ustju korit je<br />
osem metrov visok slap, v notranjem delu korit je več slapov in tolmunov.<br />
Vode potoka se zbirajo med pobočji Prisojnika (2547 m) in<br />
Razorja (2601 m), izlijejo pa se v Sočo. Zatem je tukaj alpski botanični<br />
vrt Alpinum Juliana, prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju<br />
v Sloveniji. V njem uspeva okoli šeststo različnih vrst rastlin, zava-<br />
Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info Foto: Mateja Gruden<br />
Trentarska stavbna dediščina<br />
Zanimivost Soške poti so tudi viseče brvi, ki prečkajo reko<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
35<br />
Potepanja<br />
Foto: Matej Lazar<br />
Mala korita Soče<br />
rovan pa je že od leta 1951. Malce niže, ob cerkvici, so ostanki nekdanjih<br />
fužin. Začetek železarstva v Trenti sega v začetek 16. stoletja,<br />
kopanje rude in fužinarstvo pa sta se ohranila dobri dve stoletji. Z<br />
začetkom fužinarstva se je začelp tudi poseljevanje doline.<br />
Informacijsko središče TNP in Trentarski muzej<br />
Spet stopimo na drugi breg Soče in se spustimo po dolini, dokler nas<br />
nova brv ne prepriča, da spet prečkamo reko. Ustavimo se ob žagi<br />
venecijanki ob potoku Kajzarica; vodna sila Soče in njenih pritokov je<br />
prebivalcem doline omogočala postavitev žag in mlinov. Če od tod<br />
nadaljujemo po cesti, kmalu dospemo do vasi Trenta in Informacijskega<br />
središča TNP s Trentarskim muzejem. V njem je mogoče spoznati<br />
kulturno krajino, naravo in preteklo življenje v Trenti, zanimiva je<br />
osemekranska videoinstalacija o podvodnem svetu reke Soče v štirih<br />
letnih časih. Pred domom je panoramska tabla, ki obiskovalca opozori<br />
na lepe poglede na vrhove nad Trento. Le malokdo ve, da je z Loga<br />
v Trenti lepo viden tudi Triglav.<br />
Ovčereja in sirarstvo<br />
Pot je najbolje nadaljevati ob cesti do bližnje trgovine in gostilne<br />
Metoje. Soška pot se zatem lagodno vije po ravnem svetu, dokler<br />
ne prečkamo ceste in zavijemo v gozd na razgibano potko, ki se čez<br />
čas izvije iz gozda na travnike, kjer se pogosto pasejo ovce; tod so<br />
se v preteklosti preživljali še zlasti z ovčerejo in tropi ovac so še zdaj<br />
razpoznavni znak doline, na številnih kmetijah pa pridelujejo okusen<br />
ovčji sir (tudi na turistični kmetiji Jelinčič pri Malih koritih Soče,<br />
kjer imajo prodajalnico ovčjih sirov in drugih mlečnih izdelkov).<br />
Na tem delu poti marsikaj izvemo tudi o skalnih podorih: v zgornjem<br />
Posočju so ti namreč zelo pogosti preoblikovalci površja. Najbolj znana<br />
sta podora pri Plajerju (leta 1989) in podor z Berebice na drugi<br />
strani doline (leta 1993). Slikoviti balvani pri Plajerju so zdaj priljubljeno<br />
poletno plezališče.<br />
Pod njim so ob Soči prijetne »plažice«, ki se vrstijo ves čas potepa ob<br />
reki; ta sicer še zdaleč ni prijetna za kopanje, Soča trmasto vzdržuje<br />
temperature, ki večino ljudi hitro poženejo nazaj na kopno.<br />
Mala in Velika korita, paša za oči<br />
Soča je tik pred sotočjem s potokom Vrsnica izdolbla približno sto<br />
metrov dolga, do šest metrov globoka in v najožjem delu komaj meter<br />
široka Mala korita Soče. Ta so pomembna naravna vrednota TNP;<br />
niso tako osupljiva kot Velika korita, do katerih dospemo malce pozneje,<br />
so pa dovolj slikovita, da ustavijo korak in pritegnejo oko.<br />
A kaj šele poreči ob vrtoglavem pogledu na Velika korita pod vasjo<br />
Soča? Ta so dolga 750 metrov in globoka od deset do petnajst metrov.<br />
Divja korita so ena najlepših naravnih znamenitosti na reki Soči<br />
in pomembna naravna vrednota TNP. Skrivnostni smaragdni tolmuni<br />
se prepletajo v 750 metrov dolgo, le nekaj metrov široko in petnajst<br />
metrov globoko pedantno obrušeno tesen. Voda se iz korit izlije v<br />
velik tolmun živahne smaragdne barve, kjer se poleti ob reki hladi<br />
veliko obiskovalcev.<br />
Tukaj se tudi konča prepoved aktivnosti na reki Soči. In najbolj razgiban<br />
del Soške poti.<br />
Konec v središču Bovca<br />
Od tod pot povede proti dolini Lepene, do kampa Klin, kjer zavije<br />
nazaj proti Bovcu – po široki makadamski cesti, ki je priljubljena<br />
tudi med kolesarji (do vasi Soča kolesarjenje po Soški poti ni dovoljeno).<br />
Nekaj kilometrov pred Bovcem se znova zoži in postane<br />
bolj razgibana. Sočo še zadnjič prečkamo pri kampih v Vodenci,<br />
od tod pa je še zgolj kakšnih petnajst minut hoje do središča Bovca,<br />
kjer se Soška pot konča – in kjer se svet, po katerem poteka,<br />
odpre. »Zelo odpre,« poudari Marko Pretner. »Obiskovalcem se<br />
mogoče zdi, da tudi na tem območju dolina ni kdo ve kako široka,<br />
a za nas, domačine, ki živimo v ozki in globoki dolini Trente, je to<br />
že zelo odprt svet!«<br />
<br />
Panoramska tabla pred Informacijskim središčem TNP v Trenti<br />
Foto: Mateja Gruden<br />
Mateja Gruden<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
36<br />
Namig za izlet<br />
Foto: Uroš Raztresen<br />
Na poti, ki za hojo ni prenaporna, se pohodniki ustavijo najmanj šestkrat. Seveda pri vinogradnikih, ki poskrbijo za pogostitve z<br />
belokranjsko kulinariko in s svojimi najboljšimi vini. Ne manjkajo pa niti glasba, petje in poln koš smeha, za katerega že vsa leta skrbi<br />
Toni Gašperič.<br />
Drašiči na jugovzhodu Slovenije<br />
Tudi letos novembra po<br />
poteh soseske zidanice<br />
Prva sobota po godu sv. Martina. Tisoč in več pohodnikov iz Slovenije in tujine. Najmanj šest postankov<br />
pri odličnih vinogradnikih, belokranjska kulinarična postrežba, pokušnja najboljših vin iz Drašičev, Vidošičev<br />
in Krmačine. Veliko glasbe, petja in smeha.<br />
Brez pretiravanja: Drašiči so vinorodni raj pod Gorjanci. Vas leži na<br />
jugovzhodu Bele krajine, streljaj od slovensko-hrvaške meje. Od<br />
Metlike je oddaljena le šest kilometrov. In tam bodo letos že devetnajstič<br />
pripravili Pohod po poteh Soseske zidanice.<br />
Pohodniki iz Slovenije, nekaj pa jih pride tudi iz drugih držav, se<br />
prvo soboto po godu sv. Martina, ki je 11. novembra, zbereo pri<br />
cerkvi sv. Petra, v bližini katere je tudi soseska zidanica, »vinska<br />
banka«, ki jo je sicer mogoče obiskati vse leto.<br />
V njej predstavijo delovanje zidanice, njen pomen v preteklosti in<br />
sedanjosti, obiskovalci pokusijo skupno vino članov soseske zidanice<br />
in se posladkajo s pogačo z zaščitenim geografskim poreklom.<br />
Po dogovoru jim zapojejo Drašički voščači, koledniška pevska<br />
skupina, ki je z ubranim petjem ponesla glas Drašičev daleč<br />
naokoli.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
37<br />
Namig za izlet<br />
Več kot tisoč pohodnikov iz Slovenije in tujine uživa na poti, ki vodi med slikovitimi vinogradi Drašičev in Vidošičev. Drašiči so pravi<br />
vinorodni raj pod Gorjanci.<br />
Izposoja vina<br />
Soseska zidanica v Drašičih je sicer še edina v Beli krajini, ki deluje<br />
in opravlja svojo osnovno nalogo: pripravlja vinske pokušnje in<br />
ocenjevanja ter pobira vinske dolgove od zidanice do zidanice.<br />
Kjer je dolg, je bila tudi izposoja. Člani zidanice so si v soseski zidanici<br />
lahko izposodili vino, ko je bilo to potrebno. Največkrat je bilo<br />
to ob večjih družinskih dogodkih: ob rojstvu, poroki, smrti. Izposojeno<br />
vino je bilo treba vrniti z »obrestmi«: za liter liter in pol.<br />
Dolg so zabeležili z britvijo, s katero so v leseni rovaš vrezali zarezo.<br />
Posojali pa niso samo vina, temveč tudi žito in denar. Veliko<br />
zanimivega o delovanju soseske zidanice je zapisanega v publikaciji<br />
Na rovaš, ki jo je leta 2017 izdal Belokranjski muzej v Metliki.<br />
Očaran bi bil tudi van Gogh<br />
Da se novembra podate na Pohod po poteh Soseske zidanice, je več razlogov:<br />
Bela krajina se jeseni odene v barve, ki bi jih bil vesel van Gogh,<br />
iz vinogradov je slišati petje, igranje, smeh in vriskanje, ki bi mu prisluhnil<br />
Vivaldi z grenkobo v srcu, da tega ni slišal, preden je dokončal Jesen v<br />
svojih Štirih letnih časih, in Bakhus, bog vina, bi za hip pomislil, da je njegovo<br />
domovanje tu: v Drašičih, med vinogradi, ki se kot življenje v zrelost<br />
spuščajo od cerkve sv. Ane, pred katero pohodnikom ponudijo na pokušnjo<br />
vino iz cisterne, ki so jo napolnili z najboljšo kapljico štiriinpetdesetih<br />
vinogradnikov, članov soseske zidanice. In tudi pesem zazveni sredi tega<br />
vinorodnega raja pod Gorjanci.<br />
E. N.<br />
Po zaslugi dejavnosti soseske zidanice, še zlasti pa predavanj enologa<br />
dr. Julija Nemaniča, domačina, se je kakovost drašiških in belokranjskih<br />
vin na splošno skozi leta izboljševala in zdaj tukajšnji vinogradniki<br />
in vinarji dosegajo zavidljive uspehe na najrazličnejših domačih in<br />
tujih ocenjevanjih vin.<br />
Foto: Aljaž Simonič<br />
Foto: Uroš Raztresen<br />
Pohodniki obiščejo tudi cerkev sv. Ane, ki se dviga nad vinogradi v Vidošičih. Pesmi in glasba pridejo tam še posebno do izraza.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
38<br />
Pod drobnogledom<br />
Republiški turistični drobnogled TZS<br />
Na trgatvah pri vrhunskih<br />
vinogradnikih in vinarjih<br />
v Prlekiji in slovenski Istri<br />
Ena vodilnih slovenskih vinskih kleti in vinar leta (že tretjič!) Puklavec Family Wines je v svojem prijaznem<br />
okolju pri zidanici Malek v jeruzalemskih goricah pripravila tradicionalno VIP-trgatev za prijatelje,<br />
poslovne partnerje, okoliške župane in nekatere znane Slovenke in Slovence. Tudi za Republiški turistični<br />
drobnogled TZS, ki ima v vinogradu pod zidanico svojih sedem trt šipona. In tako kot se spodobi, je RTD<br />
TZS pod vodstvom predsednika Karla Vernika in podpredsednika Pavleta Hevke opravil svojo častno dolžnost:<br />
potrgal je grozdje s svojih trt. Letos so bile trte zelo polne!<br />
»V zdajšnjem času je pomembna psihološka stran življenja, zato je<br />
radoživo druženje s prijatelji v našem idiličnem okolju na trgatvi<br />
tisto pravo, pa če se pogovarjaš kaj pametnega ali neumnega. V<br />
Maleku je tradicija dobrega vina že stara, zato se vračajte v lepo<br />
Prlekijo,« je zbrane nagovoril Vladimir Puklavec, prvi mož družbe<br />
Puklavec Family Wines. Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti<br />
je spomnil, da trte v letošnjem poletju niso imele najlepšega vremena<br />
(»Kar trikrat nas je doletela toča.«), a vina, in to zelo kakovostnega,<br />
bodo dale dovolj. Imajo namreč dva milijona trt, »za vsakega<br />
Slovenca eno«, kot rad poudari Mitja Herga.<br />
Organizacija je bila na visoki ravni – za to sta skrbela vodja<br />
marketinga Vinske kleti Puklavec Family Wines in sodelavec<br />
Leon Kramar.<br />
Prvi so VIP-trgače pozdravili hišni sommelier kleti in zidanice<br />
Malek Robert Puklavec, prvi mož družbe Puklavec Family<br />
Wines Vladimir Puklavec, vinska kraljica Slovenije Katarina<br />
Pungračič in direktor in glavni enolog Mitja Herga.<br />
Trte RTD TZS so bogato obrodile!<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
Na trgatvi v Truškah pri Marezigah<br />
Na drugem koncu Slovenije pa je bila skoraj hkrati še ena prisrčna in<br />
lepa trgatev: v Truškah pri Marezigah pri mednarodno priznanem vinogradniku<br />
in vinarju Marinku Rodici. Prav tam, kjer raste tudi trta<br />
refoška Društva turističnih novinarjev Slovenije.<br />
Novinarji so jo pod budnim očesom gospodarja Marinka Rodice posadili<br />
10. aprila leta 2015, letos pa so prvič obrali grozde, težke tudi po<br />
kilogram in več. V svojih vinogradih, kjer rastejo različne sorte, predvsem<br />
avtohtone, gospodar Marinko, ki ima certifikat ekološkega<br />
kmetovanja, ne uporablja mineralnih gnojil in prideluje ekološka<br />
vina, po katerih je znan tudi daleč po svetu.<br />
So si pa turistični novinarji po trgatvi ogledali še prvo vinsko fontano<br />
v Sloveniji, ki jo je v Marezigah na razgledni točki sredi spominskega<br />
parka postavil domačin in znani oštir Alen Babič.<br />
Vinski kraljici Istre Juliji Jogan je, preden je z nogami pretlačila<br />
grozde trte refoška Društva turističnih novinarjev Slovenije,<br />
lastnoročno umil noge vinski vitez Marinko Rodica.<br />
39<br />
Pod drobnogledom<br />
<br />
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač<br />
Ena najlepših vinskih kleti v Sloveniji, Rodica v Truškah slovi po<br />
ponudbi ne samo vrhunskih vin, ampak tudi gastronomskih<br />
dobrot s tartufi. »Mojstrici za odkrivanje in nabiranje tartufov v<br />
slovenski Istri sta Sara in njena kužka Lisa,« je povedal Marinko<br />
Rodica.<br />
Med prvimi sta vina iz vinske fontane v Marezigah pokušala<br />
Julija in Aleks iz Rusije.<br />
Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev<br />
Slovenije, ter vinogradnik, vinar in vinski vitez Marinko Rodica<br />
sta imela čast potrgati prve grozde z novinarske trte refošk.<br />
Pravi mojster za kulinarične specialitete v Rodičevi kleti je<br />
kuhar Darko iz Sečovelj.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
40<br />
Trendi<br />
Foto: Katja Goljat/arhiv Ljubljana Urban Tours<br />
Ljubljanske alternativne zgodbe<br />
Odkrivanje Ljubljane<br />
skozi feministična očala<br />
Ste vedeli, da je v Ljubljani okoli 360 spomenikov, samo sedem pa jih je v poklon – ženskam? Ali da je v<br />
središču mesta samo ena ulica, ki so jo poimenovali po ženski (Ulica Josipine Turnograjske)? To obiskovalcu<br />
odkrije Ljubljanska feministična tura, ki jo pripravlja Ljubljana Urban Tours in ki slavi vlogo ženske v<br />
slovenski družbi, obenem pa turistom predstavi številne arhitekturne znamenitosti mesta in zgodovinska<br />
dejstva, povezana z razvojem Ljubljane in Slovenije.<br />
Zamisel o feministični turi po Ljubljani se je utrnila Gregi Bulcu, ki<br />
vodi zavod Urbana Vrana, pod okriljem katerega deluje Ljubljana<br />
Urban Tours. Domislil se je je, ko je pripravljal vsebine za Ljubljansko<br />
alternativno turo, »kjer med drugim predstavimo spomenik<br />
ženskam, ki so demonstrirale proti fašistični oblasti leta 1943, in<br />
grafitarske umetnine sodobnih uličnih umetnic. Tujci in domačini<br />
lahko hitro opazijo, da v Ljubljani skorajda ni spomenikov ženskam<br />
in izstopajoče ženske arhitekture, denimo. Čeprav imamo<br />
močno humanistično feministično tradicijo, ob ogledu ljubljanskih<br />
ulic skorajda ni znakov, ki bi opozarjali na močne ženske, heroine<br />
in borke za pravice žensk. Oziroma so ti znaki, te osebe, te<br />
zgodbe dodobra skriti pod površjem. Zato jih je raziskovalna ekipa<br />
zavoda Urbana Vrana zbezala na plan, z Jasmino Jerant pa sva<br />
jih potem zapakirala v poučno, intrigantno in tudi zabavno feministično<br />
turo, na katero zdaj vabi tudi sloviti Lonely Planet,« je povedal<br />
Grega Bulc.<br />
Feministična vprašanja v tesni povezanosti<br />
z zanimivostmi Ljubljane<br />
Četudi tura razkriva precej zgodb o spregledanih (in tudi zlorabljenih)<br />
ženskah, je njenim avtorjem uspelo, da ta svojstven potep po<br />
mestu še zdaleč ni ovit v črnino, temveč je pogosto zabaven, še zlasti<br />
pa poučen; je potovanje skozi srednjeveške love na čarovnice, svetovne<br />
vojne, predsocia<strong>list</strong>ične in socia<strong>list</strong>ične boje za ženske pravice<br />
in aktualne pravice žensk v slovenski družbi.<br />
Feministična tura vključuje številne teme, od poezije do urbaniz-<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
Ljubljana Urban Tours je kulturno-turistični projekt. »Naši ogledi<br />
Ljubljane se po eni strani priklonijo starodavni Ljubljani: njeni<br />
antični, srednjeveški, avstro-ogrski in socia<strong>list</strong>ični zgodovini.<br />
Po drugi strani pa v tej uradni zgodovini iščejo razpoke in pregibe,<br />
kjer domujejo zgodbe različnih manjšin in zapostavljenih<br />
slojev. Zgodbe, povedane iz perspektive tako imenovanih čarovnic,<br />
so denimo tipičen primer takšne alternativne zgodovine<br />
mesta in nišne kulturne dediščine. Poleg tega se naše ture v<br />
veliki meri posvečajo ne le preteklim, ampak tudi zdajšnjim<br />
značilnostim slovenske prestolnice; z njimi poskušamo pokazati<br />
kulturno in socialno raznolikost prebivalcev glavnega mesta.<br />
Na naših sprehodih gostje poleg klasičnih ljubljanskih znamenitosti<br />
spoznavajo tudi alternativne prostore, kot so galerija<br />
ŠKUC, Pritličje, Metelkova mesto in Tovarna Rog, polega tega<br />
pa še različne subkulture in urbane življenjske sloge, grafitarsko<br />
in ulično umetnost, skejtanje, urbano vrtnarjenje in številne<br />
druge urbane dejavnosti,« je povedal Grega Bulc.<br />
ma, od šolstva do redovništva, od znanosti do umetnosti …; obiskovalcem<br />
odkriva različne junakinje: umetnice, arhitektke, znanstvenice,<br />
aktivistke, revolucionarke, politične voditeljice, poslovne<br />
ženske, članice ženske protifašistične fronte in druge ikonične<br />
osebnosti.<br />
Biografske podrobnosti in drugi zanimivi podatki ilustrirajo feministična<br />
vprašanja in boj za pravice žensk v Sloveniji, pri čemer so te vsebine<br />
tesno povezane tudi z najlepšimi oziroma najbolj znanimi ljubljanskimi<br />
trgi, ulicami in stavbami. Turistom se na potepu zazdi, da so jim nadeli<br />
feministična očala, da bi dognali, kako zelo je spol vplival (in vpliva) na<br />
oblikovanje mesta, pravijo ustvarjalci feministične ture.<br />
Nenavadna zgodba pesnice Lily Novy<br />
Ustvarjalcem ture je ljubše, da ljudje prisluhnejo zgodbam, ki jih ta<br />
razkriva, med potepom po mestu – in ne vnaprej. Zato predstavljamo<br />
zgolj eno postajo in zgodbo Ljubljanske feministične ture: doprsni<br />
kip pesnice Lily Novy na Starem trgu. Bila je prva slovenska lirična<br />
pesnica. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Temna vrata je izšla,<br />
ko je bila stara 56 let. »Naslov zbirke je poimenovan prav po vratih,<br />
pred katerimi se ustavimo, saj je Lili Novy v tej hiši preživela večino<br />
svojega odraslega življenja,« pripoveduje Jasmina Jerant, ki vodi Ljubljansko<br />
feministično turo. »Lily Novy je bila v Ljubljani znana tudi kot<br />
’nora grafna’, saj je bila za tisti čas nenavadna, ekscentrična in pravzaprav<br />
napredna. Ni se podrejala družbenim pravilom in je tako, na primer,<br />
hodila sama v kavarne, kar se v začetku 20. stoletja, ko se je pridružila<br />
ljubljanski literarni sceni, za ženske ni spodobilo. Od njih se je<br />
pričakovalo, da prihajajo v kavarno zgolj z moškimi spremljevalci.<br />
Ona pa se s tem ni obremenjevala in je dolge ure posedala v kavarni,<br />
pisala poezijo na prtičke in škrniclje ter za piko na i kadila cigarete.<br />
Ljubljansko meščanstvo je bilo zgroženo nad njeno nemoralnostjo in<br />
razpuščeno nravjo. Zgodbe pa tudi pripovedujejo, da je, če je na tleh<br />
našla jabolko, tega pobrala, ga obrisala v svojo dolgo, lepo krinolino,<br />
in ga pojedla. Tudi to je bil za meščanstvo prevelik zalogaj!«<br />
Na feministično turo vsak dan<br />
Jasmina Jerant je povedala, da je zanimanje za turo čedalje večje, da<br />
pa se je udeležujejo predvsem ženske; bržkone še zlasti zavoljo pogosto<br />
negativne percepcije feminizma, ki zasenči njeno bistvo: dejstvo,<br />
da je to gibanje, ki se osredinja na zmanjšanje in izničenje neenakosti<br />
med spoloma na osebni, družbeni, politični in gospodarski<br />
ravni. Na vseh ravneh. Junakinje Ljubljanske feministične ture to bistvo<br />
lepo povzamejo in predstavijo.<br />
<br />
Mateja Gruden<br />
41<br />
Trendi<br />
Foto: Katja Goljat/arhiv Ljubljana Urban Tours<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
42<br />
Digitalno<br />
Instagram<br />
Kakšne napake delamo<br />
– skozi oči poklicne<br />
fotografinje<br />
Večina nas verjetno prepozna kakovosten profil na Instagramu, četudi nimamo nikakršnega umetniškega<br />
ali fotografskega znanja. Prepoznamo pravilno kompozicijo, lepe barve, dobro postavitev subjektov ...<br />
Po drugi strani pa opazimo tudi, ko fotografija ni najboljša; nas zmoti nasičenost, zamegljenost? Pogosto<br />
ne znamo ustrezno pojasniti, kaj nam ni všeč. Mogoče pri tem lahko pomaga Alexa Jade, fotografinja<br />
življenjskega sloga iz ameriškega Portlanda, ki je za portal Mashable razložila, katere napake so pri fotografiranju<br />
za Instagram najpogostejše.<br />
Premalo uporabljamo filtre<br />
Nobeden od Instagramovih filtrov za zdaj ni primeren za vse objave.<br />
Clarendon, na primer, je znan po tem, da se odlično prilega fotografijam<br />
sončnih zahodov, saj intenzivira tako sence kot poudarke, vendar<br />
lahko fotografija z njim hitro izpade kot nenaravna.<br />
Jadeova na svojem profilu ne uporablja Instagramovih filtrov; ima pa<br />
vendarle najljubšega: »Če bi morala izbrati, bi izbrala filter Ludwig, saj se<br />
mi zdi, da je najčistejši,« je razložila. Kateri pa se ji zdi najslabši? Nashville.<br />
Zavedati se moramo, da Instagram ne ponuja vsega. Če nam njegova<br />
orodja ne zadoščajo, lahko uporabimo druge aplikacije. Jadeova uporablja<br />
VSCO, predlaga tudi Filmborn, aplikacijo, ki se navezuje na filmsko<br />
fotografijo. Zdaj imajo že tudi telefoni kakovostne prednastavljene aplikacije,<br />
s katerimi je mogoče narediti marsikaj, a Jadeova nanje ne prisega.<br />
Nismo izbrali prave teme<br />
Kadar je govor o osebnih profilih, ni treba verjetno nikomur pojasnjevati,<br />
zakaj so objave takšne, kakršne so. Če pa si želimo z njimi doseči<br />
določen učinek, je pomembno, kaj nameravamo sporočiti z objavami.<br />
»Če je vaš profil preveč nedosleden, mu ljudje težko sledijo,« opozarja<br />
Jadeova. Kot primer navaja neskladje med objavo portreta, naslednji<br />
dan pa večerje. To lahko sledilce, ki nas še ne poznajo, zmoti.<br />
Fotografinja predlaga, naj si takoj na začetku izberemo določeno<br />
temo in dosledno barvno shemo. Če si želimo profil, ki bo opažen s<br />
profesionalnega vidika, je ključno, da jasno začrtamo mejo med javnim<br />
in zasebnim. »Če menite, da neka fotografija ne ustreza celovitemu<br />
konceptu preostalih objav, jo raje objavite kot Instagram zgodbo.«<br />
Zvezdniki se sicer pogosto ne zmenijo za te nasvete, a zanje<br />
veljajo drugačna pravila ...<br />
Jadeova poleg tega odsvetuje igro z različnimi velikostmi slik. »Tudi<br />
sama sem se malce igrala in objavljala fotografije različnih dimenzij,<br />
vendar lahko to hitro privede do občutka neorganiziranega videza.«<br />
Fotografiranje s svetlobo v ozadju<br />
Verjetno veste, da fotografije s svetlobo v ozadju niso vedno slaba stvar,<br />
kajne? Dejstvo pa je, da jih je težko posneti tako, da so videti kakovostne;<br />
še teže jih je urejati, če za to uporabljamo telefon. Če posnamemo<br />
fotografijo, ki bi bila videti precej bolje brez svetlobnih »dodatkov«, Jadeova<br />
svetuje uporabo ene od prej omenjenih aplikacij, s katero povečamo<br />
izpostavljenost in zmanjšamo kontrast. Če smo na Instagramu,<br />
svetuje, da poiščemo sekcijo »Tones« in povečamo sence. To bo na<br />
splošno v pomoč pri osvetlitvi temnejših fotografij.<br />
Treba je nastaviti fokus<br />
Ste se kdaj vprašali, kako ljudem uspe narediti približno dobro fotografijo z<br />
iPhonom na koncertu? Povprečen fotograf bo trdil, da so vse njegove fotografije<br />
zamegljene in svetlobno neuspešne. Težava se morda skriva v fokusu.<br />
»Ko sem na koncertu, kjer je večinoma temno, poskušam osredotočiti<br />
svojo kamero na pevca ali skupino ali pa morda tudi malce nad skupino,<br />
da zajamem več svetlobe,« razlaga Jadeova. Če usmerimo fokus na svetlobne<br />
dele nad odrom, bomo na fotografijo zajeli več svetlobe.<br />
Ne pretiravajte z nasičenostjo<br />
Veliko ljudi pretirava z nasičenostjo fotografij, kar na koncu pomeni<br />
zelo specifičen, še zlasti pa ne najbolj naraven videz. »Morda je to res<br />
odvisno od vsakega posameznika in načina, kako sam dojema fotografijo,<br />
ampak nekako se mi zdi, da ljudje pogosto pretiravajo,« pravi<br />
Jadeova. Izbira prave barve in pravega razmerja med barvami je za<br />
vsako fotografijo zelo pomembna.<br />
Jadeova svetuje, naj se, da bi se izognili pretirano »umetnemu« videzu<br />
fotografije, malce poigramo s toplimi in hladnimi toni fotografije<br />
(to lahko počnemo neposredno v Instagramovi aplikaciji). Kot pravi,<br />
je po navadi to dovolj, da zmanjšamo kontrast fotografije in tako dosežemo<br />
učinek uravnoteženosti in naravnosti.<br />
<br />
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z<br />
Računalniškimi novicami.<br />
Foto: Pixabay<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - Oktober <strong>2018</strong>
DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana<br />
IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik<br />
Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za<br />
ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje.<br />
Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej<br />
dogovorjeno temo.<br />
Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega<br />
prostora?<br />
Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo<br />
delavnico - tečaj.<br />
Svoje aktivnosti objavljamo na<br />
www.kuharjislovenije.si<br />
in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije<br />
e-mail: info@kuharjislovenije.si<br />
Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike,<br />
saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in<br />
dosegajo zavidljive rezultate.
novemmmber<br />
VELIKI<br />
FINALE<br />
23. NOVEMBRA<br />
2. – 30. 11. <strong>2018</strong><br />
ZAVOD BIG<br />
DUNAJSKA 123<br />
LJUBLJANA<br />
Ljubljana je čedalje bolj vroča<br />
destinacija ljubiteljev izbrane hrane<br />
in vrhunskih vin. Če sodite mednje,<br />
ne smete zamuditi pestrega<br />
dogajanja že drugega festivala<br />
November Gourmet Ljubljana.<br />
Čaka vas cel mesec zanimivih<br />
kulinaričnih dogodkov, pokušin in<br />
druženja, ki bodo vrhunec dosegli<br />
na zaključnem dogodku.<br />
Pridite in okusite najboljše,<br />
kar ponuja Slovenija.<br />
Za več informacij obiščite<br />
www.gourmet-lj.si<br />
Ljubljana ljubi hrano.
Change language