Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2018

najpomembnejši uvid moč najti v
njegovem delu Bit in Čas, in sicer
na podlagi njegove slavne analize
»zlomljenega orodja«. Ko začnemo
uporabljati določeno orodje, to izgine
iz našega polja pozornosti v tih svet
funkcionalnosti, ko pa postavimo
orodje v središče naše pozornosti, to
prenehati biti uporabno; v bistvu ga
zlomimo. Zatorej nikakor ne moremo
zavestno dostopati do same biti orodja;
orodje mora vedno ostati vsaj delno
zakrito. Tako nikakor ni naključje, da je
Harman entuziastičen bralec McLuhana.
[…] Bit je multi-dimenzionalen in
okoljski (»environmental«), saj ne dopusti
nobenega določenega pogleda. Kot
pri vsem drugem tudi Bit ne more biti
percipirana direktno; lahko jo vidimo le
s pomočjo stranskih učinkov. Svet tihe
funkcionalnosti, v katerega se umakne
orodje, je medijsko okolje; to je tudi
razlog, zakaj je McLuhan zatrdil, da mediji
predstavljajo »make-happen« agente in ne
»make-aware« agente. […] Harman nas
seznani, da McLuhanovo mišljenje, vsaj v
tem primeru, ni bilo toliko navdahnjeno
s strani Heideggerja direktno, kot bolj
s strani gestalt psihologije. »Po gestalt
modelu ima vsaka percepcija določen
fokus, določene ospredje, katerega se
nenehno zaveda. A ta zavestna figura
vidi le toliko, kolikor tiho ozadje, ki ga
ta še vedno percipira, ostaja skrito za to,
da bi ga ta sama lahko dejansko zavestno
zaznala.« (Fisher, 2010)
Poleg tega pa moramo vedeti, da zamujamo
v obe smeri: ali so dogodki že našli svojo pot
(da, Rusi so definitivno intervenirali v Ameriške
volitve), mi pa še vedno upamo na to, da
Iskanje Resnice
bomo lahko razkrili drugačne zaključke, ki bi
posledično bili zmožni spremeniti, zdaj že docela
obremenjeno in potrjeno verigo sklepov, ali pa,
po možnosti še huje, v večini primerov ponovimo
klasično napako in interpretiramo sveže, še ne
videno dejanje, s koncepti, ki so bili namenjeni
razlagi preteklih, že trdno usidranih zakonitostih
v družbenem telesu. Večino časa je naša percepcija
ujeta v vzvratno ogledalo – »biti pred svojim
časom, je videti, kaj se dogaja pred tabo. […]
Umetniki, eksperti senzorne zaznave, so navadno
zelo pozorni na svoje okolje in ga zato obravnavajo
kot zahtevno in nevarno situacijo. Zato se zdi, da
so “pred svojim časom”.« (prav tam, 2010) Če so se
torej vzroki za slavo Kim Kardashian porazgubili
– s tem ne želimo reči nič proti njenemu vplivu,
obravnavamo jo le kot paradigmatski primer –,
je Kanye Westovo nedavno eksperimentiranje,
ravno obratno, orientirano naprej; plazi kritik, ki
so v življenju Westa postali stalnica, so lahko, vsaj
Špegel: Das Ü Magazin - Julij 2018
23