Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2018

tipa avantura), da je sprva težko doumeti, kaj se je
zares zgodilo in nato, ne le da se je zgodilo, temveč
še bolj, ali to dejanje sploh resnično obstaja. Vse
skupaj precej spominja na še eno situacijo, na tisto,
kjer določena mnenjska voditeljica, po možnosti
intelektualka (ki je jasno levičarka) objavi novico,
tekst, itd., ki zagovarja (vsaj kar bi moralo na
papirju biti) desničarsko agendo. Zadevo je težko
procesirati ravno zato, ker naše predvidevanje ti
dve paradigmi avtomatično ločuje že na samem
začetku – eno izmed ključnih kritik tovrstnega
(ne zgoraj opisane anomalije, marveč obstoječe
standardizacije) mišljenja intelektualcev (vsaj
znotraj humanistike in družboslovja), ki skorajda
instinktivno postanejo levičarji, je podal – v teh
krogih jasno osovražen – Friedrich A. Hayek v
eseju: »The Intellectuals And Socialism.« (Hayek,
1960) »We are still far away from the red pill«.
Moderna, tehnomski kapitalizem in
nevroznanost
Pospeševanje? – zakaj ne bi na tem mestu kar
izsledili njegov izvor? Trend, ki ga tukaj poskušamo
mapirati, v celoti presega trenutno dogajanje v
kulturni sferi. V primeru, da želimo pospeševanje
datirati na časovni osi zgodovine, lahko kot
izhodišče izberemo dve obdobji; po nekaterih
interpretacijah naj bi postopna kompresija časa
nastopila že od obdobja Renesanse dalje, po
drugih, kapitalistično zrelih, pa je pospešitev
nastopila šele v začetku 19. stoletja, po nastopu
Razsvetljenstva in še pomembneje, s končnim
padcem Ancien Regime-a. Preden pa v nadaljevanju
dopolnimo tale rudimentarni zgodovinskosociološki
prikaz, moramo za boljše razumevanje
obstoječe problematike v ospredje podati še en
pomemben faktor: v mislih imamo sam proces
razsvetljevanja s pomočjo razuma oziroma,
natančneje, s pomočjo moderne znanosti;
kakšne posledice je ta sprožila, in jasno, zakaj
je tvorila nastavke za nadvse akceleracionistično
Iskanje Resnice
prihodnost. Če se želimo resnično dokopati
do dna opisanih sprememb, tj. kaj pravzaprav
za posameznika pomeni razvoj moderne
znanosti, je tole (mogoče neočitno) uganko moč
rešiti s pomočjo novih spoznanj na področju
nevroznanosti – na način postopnega dešifriranja
delovanja človeških možganov. Namreč, nastop
obdobja Razsvetljenstva in njegovega pohoda
razuma ter znanosti predstavlja določen prelom;
ne gre se le za pridobivanje boljše, racionalne
vednosti, temveč še za postopen razkroj preteklih
oblik mišljenja – na videz nevtralni proces je
izpostavil določeno nepripravljenost biološkodeterminiranega
človeka (predvsem biološke
determiniranosti njegovih možganov) na tako
epohalne spremembe. Če povzamemo: skozi
evolucijski razvoj so človeški možgani razvili
posebno metodo razvrščanja in učinkovite
selekcije informacij, ki jih ti procesirajo (in v
katere so ti v celoti potopljeni) v lastnem okolju
Špegel: Das Ü Magazin - Julij 2018
43