Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2018

nedavnimi (privatnimi) dogodki v življenju
Westa (odraščanje mlade hčere, boj z odvisnostjo,
duševne težave). Po drugi strani pa se avtor (poleg
omenjenih zagat) na albumu sooča še s konflikti,
ki so, vsaj na nek način, ne toliko produkt
določenih sprememb v zunanjem okolju, pač pa
bolj problemi, ustvarjeni s strani Westa samega
(na primer, avtor se v pesmih poskuša odzvati na
kritike, ki jih je zanetil s svojim provokativnim
in spornim vedenjem). Pesmi s tem poudarkom
so bolj kot ne poskus dodatne opredelitve in/
ali pojasnitve raperjevih odločitev (dejanj) do
provokativnih tem, ki jih je ta sprejel v zadnjem
času. Album je prav zato prvenstveno izdelek
samo-nanašalne narave; vprašanje je le, kdo je
oseba (v najširšem smislu), s katero se Kanye bori
oziroma si želi stopiti v stik z njo? Odgovora žal
(precej nepričakovano) ni moč najti na novem
albumu ‘Ye’ – do neke mere West sicer poskuša
pojasniti omenjeni konflikt, ampak na precej bolj
zakamufliran, subtilen način kot predhodno.
Kot je to storil na predtem izdanem singlu Ye vs.
the People, kjer Kanye v pravcatem platonskem
dialogu poskuša razjasniti svoja (vsaj za svet
zvezdništva) izjemno provokativna politična
prepričanja. Da bi to storil, je k sodelovanju
povabil še enega raperja, T.I.-ja, s katerim je
ustvaril omenjeni komad. Ye vs. the People je
umetniški izdelek, ki zelo učinkovito in natančno
reprezentira dosedanji stil in slog raperja; gre za
čudovit ekspoze Kanyetovega dojemanja tega,
kar zanj pomeni opravičilo ali dodatno pojasnilo
pretekle situacije – Kanye odgovarja kritikom:
»you can’t define me.« To pa je tudi glavno vodilo
besedila pesmi, ki se poskuša na vsak način
upreti redukcionistični interpretaciji preteklega
delovanja raperja; njegovega simpatiziranja s
Trumpom, nošenja »MAGA« kape in ukvarjanja
z nekaterimi idejami iz desnice – te, vsaj po
standardni (liberalni) doksi, avtomatično
Iskanje Resnice
spadajo pod rubriko t. i. »zaostalih idej«. Hvala
bogu za odločnost Westa – spomnimo, Kanye
je enkrat dejal, da ga njegov ego spominja na
ogromno marmornato mizo sredi minimalistično
grajenega ateljeja. Brez te »posebnosti« bi bil še
eden v vrsti ljudi, ki pod pritiskom (načrtnega in
vztrajnega) medijskega pokroviteljstva (v drugem
kontekstu bi takšen proces kaj hitro označili
kot poskus »Mansplaining-a«), čez čas ponovno
postane ujetnik diskurza, ki ga je tako odločno
nekdaj želela zapustiti – zgled, ki se prikazuje, tj.
konvergenco iz polja transgresije v varno zavetje
zvezdništva, je izvedla še malo prej »divja« Miley
Cyrus. Kanye odgovarja:
You think I ain’t concerned about how I affect
the past?
I mean, that hat stayed in my closet like ’bout a
year and a half
Then one day I was like, “Fuck it, I’ma do me”
Špegel: Das Ü Magazin - Julij 2018
53