Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2018

Ne pozabimo: čeprav Moldbug opisuje
novo družbeno ureditev, katere osnovni motor
je kakopak kapitalističen – profit je ključni
dejavnik, eden in edini sodnik –, je patchwork
mogoče preizkusiti tudi na drugi način –
prednost patchworka, njegova aktualnost, je
predvsem v tem, da ta deluje (kot je že bilo
rečeno) kot sistem za preizkušanje potencialnih
sistemov. Res je, da tako Land kot Moldbug –
sicer z razlogom – afirmirata, zgoraj opisani – iz
današnjega demokratičnega stališča gledano –,
izredno grob in hladen proces; ker verjameta v
bistvene zakonitosti kapitalizma, tj. v aksiom
konkurenčnosti (tehnološke inovacije) in aksiom
presežne vrednosti, ne moreta drugače kot
podpreti še bolj tekmovalen, še bolj kapitalistični
sistem. Stava je predvsem v tem, da je boj za
prevlado, ki je najprej boj za obstanek, tisti, ki
že sam po sebi določa, da tekom nadaljnjega
sistemskega razvoja, ali širše, tekom samega
odvijanja Moderne, v poštev pride le model
družbeno-ekonomske politike, ki je v prvi instanci
ultra-kapitalističen. Ko postajajo silnice kapitala
vedno bolj abstraktne in ko človeško racionalnost
postopno zamenjuje ta, ki je lastna sistemu,
potem je edini način ohranitve (pri življenju)
izključno sprejetje te temeljne zakonitosti; pretekli
prometejski projekt 20. stoletja je nadomeščen z
nasprotujočo si tendenco – človeštvo bo končno
prišlo do spoznanja, da resnično ni več »the only
game in town«. Po drugi strani pa je kapitalistično
osamosvajanje in odvečnost človeka lahko tudi
pozitiven faktor; ko kapital v delovno razmerje
vnaša vedno več strojev in strojne inteligence
– ker je decentraliziran išče obvode, ne pusti se
ujeti: konec je njegovega nadzorovanja –, postaja
s tem tudi vedno bolj verjeten Marxov prerok iz
Fragmenta o strojih. Četudi nam te špekulacije
ne delujejo kot nič kaj dobrega, menimo, da
znotraj paradigme pospeševanja in prihodnosti
Iskanje Resnice
kot jo zarisuje patchwork, še vedno obstaja
možnost za temeljno emancipatorno politiko in
za prakticiranje svobode. Takšnega mnenja je tudi
Justin Murphy:
Res je, da je dehumanizirajoče, da gre
za kapitalovo avtomatizacijo in da bodo
(temu) sledile zelo brutalne posledice.
Vendar kljub temu, če je to, v kar si
zares zainteresiran…če vidiš svet skozi
kategorije kot so svoboda in osvoboditev
ter emancipacija, in recimo izhod od
zatiranja, če je to torej način kako vidiš
svet, potem ima akceleracionistična
perspektiva še veliko vsebine, do katere
ti je lahko mar… Še vedno je, vsaj na
nek način, dosti kar lahko postoriš. In
prav imaš, da spet zapadam v uporabo
humanističnega vokabularja, kar je le
nesrečna neprijetnost in prav imaš ko
praviš, da moramo biti pazljivi, da ne
Špegel: Das Ü Magazin - Julij 2018
58