Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2018

je suženjstvo po mnenju Westa pripomoglo k
zaprtju različnih možnosti mišljenja večjemu
delu črnskega prebivalstva v ZDA; zgodovina
suženjstva je zgodovina standardizacije mišljenja
– »It’s like we’re mentally in prison.« (Baty, 2018)
Podobno ugotovitev poda tudi Adams (potem ko
zaključi s krajšim uvodom). Razvoj in delovanje
človeškega mišljenja je doseglo, ali zadelo ob
točko, kjer večino posameznikovih idej določajo
trdna prepričanja. Ta na eni strani predstavljajo
potencialne izbire ali možnosti, ki naj bi bile
mogoče, na drugi strani pa prikazujejo tiste, ki
to pač niso. Takšen način postavljanja meja našim
kognitivnim zmožnostim predstavlja ključen
problem samemu potencialu možnosti, ki so
dostopne človeški izbiri ali njegovi volji. Adams
nato stori korak nazaj; želi si ponazoriti proces,
ki privede do standardizacije mišljenja in življenja
v mentalnem zaporu – za začetek tako predstavi
dve napačni ugotovitvi, ki običajno človeku
onemogočijo raziskovanje novih možnosti.
Ena izmed njiju je, da se zgodovina ponavlja.
S to trditvijo se Adams ne preveč pomudi, saj
jo je precej enostavno zavrniti z ugotovitvijo,
da človeški možgani delujejo prek mehanizma
pomnjenja, ki temelji na vzorčenju. Ljudje tako
zaradi »pattern recognition« mišljenjskih shem
avtomatsko sprejmejo napačno ugotovitev in dve
podobnosti (katerih izhodišče je sicer različno)
zamenjajo za eno in isto stvar – naš zgodovinski
trenutek se od prejšnjega razlikuje predvsem po
tem, da začetno izhodišče zaznamujejo različne
spremenljivke kot so predhodnega… Če pa
smo nasprotno drugačnega mnenja in vemo,
da se zgodovina ne ponavlja, imamo možnost
postati predsednik ZDA, brez da bi kdaj koli bili
politik ali političarka. Po krajšem glorificiranju
Trumpovih dosežkov Adams končno preide na
drugi, precej bolj aktualen in zanimiv problem.
»That the problem has to be the solution.« (Adams,
Iskanje Resnice
2018) Za zdaj je dovolj le zatrditi, da razmišljanje,
ki problem vedno že razume kot zvezanega z
rešitvijo, še vedno živi v mentalnem zaporu.
Da bi lahko pravkar podano ugotovitev
pojasnil, Adams naredi krajši zgodovinski obod,
začenši s suženjstvom v ZDA. V dotičnem
primeru so zgodovinski parametri zelo jasni:
za ukinitev suženjstva je bilo potrebno ukiniti
problem, ki ga je povzročal. V tem primeru se
nam ni težko dokopati do končne rešitve; belci so
bili problem, saj so si ti dejansko lastili sužnje, če
bo problem odpravljen, pa se bo tudi sam koncept
suženjstva ukinil. Problem in rešitev sta si tukaj
zelo podobna: »It was white people. White people were the
problem, white people had to change.« (prav tam, 2018)
Pomaknimo se nekoliko naprej po zgodovinski
osi. Tokrat se nahajamo v obdobju »Civil rights
era« – Adams se tukaj naveže na obdobje 50h in
60h v ZDA, kjer se je oblikovalo masovno »Civil
rights movement«. Res je, da so bile razmere na
Špegel: Das Ü Magazin - Julij 2018
28