Špegel: Das Ü Magazin, oktober 2018

Iskanje Resnice
poprej naravnost nabito z izobrazbo, priročniki,
informacijami, enciklopedijami, nasveti, poročili.
Mnogotere nimamo možnosti preveriti ali pa bi
bilo preverjanje enostavno nesmiselno. Znanost
recimo temelji na predpostavki, da je vsako trditev
mogoče preveriti, vendar realno je za preverbo
potrebna draga oprema, poznavanje opreme
in gora časa. Večino preverb, če se zgodijo, je
formalne narave. Niso namenjene preverjanju,
pač pa potrjevanju trditve. Nastanejo “znanstvene
resnice”, kjer se znanstvenik razume kot obrtnik
za izdelavo iskane resnice (it is a job).
Sedaj upoštevajmo, da večina nima niti
sposobnosti preverjanja. Priznavanje tovrstnih
informacij je “formalno” (naivno). To je novo
okolje. Nasičenost informacij z omejeno
preverljivostjo, tako v šoli kot na televiziji.
Hkrati si nepredstavljivo izobražen in izredno
omejen v svojem znanju. Informacije si pogosto
nasprotujejo in ukalupljenje nas lahko zelo omeji
v delovanju, medtem ko se katolik, hindujc, ateist
in musliman nahajajo v isti sobi ali klepetalnici.
Pojavi se smisel, da se oblikuje osebnost, ki je
sposobna naglo (dnevnega, urnega) menjavati
prepričanje, razumevanje, vendar proces je mnogo
bolj organiziran, pregleden, če v vloge sestopamo
(naivnost), kot če jih le odsevamo (kameleon).
Gre za intenziven in dodelan proces, zato me
nikakor ne bi presenečalo, če bi ga večina ljudi
ponotranjila brez ustreznega makroskopskega
razumevanja, s čimer se vrnemo v težave
moderne in skozi moderno v težave postmoderne.
Natanko ta krog bo verjetno vzvod, na katerem
se bo (so)oblikovalo karkoli že namerava naslediti
metamoderno.
Špegel: Das Ü Magazin - Julij 2018
71