Revija Lipov list, december 2018
dobre zgodbe v slovenske turizmu
dobre zgodbe v slovenske turizmu
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
40<br />
Kulinarični kotiček<br />
Obed za bogove v najstarejši gostilni na Slovenskem<br />
V gostilni Gastuž, ki je najstarejša delujoča gostilna na Slovenskem<br />
(iz leta 1467), so se popotniki, romarji in obiskovalci okrepčali,<br />
dobili dobro hrano in pijačo. Prvič jo je pisno omenil tajnik<br />
vizitacijskega škofa Paolo Santonino, ko je potoval po deželi. In v<br />
enem svojih zvezkov je zapisal zgodbo o tem, kako dobro in kaj je<br />
jedel v Gastužu.<br />
Tako s ponosom pripovedujeta gostom o preteklosti gostilne, ki se<br />
ponaša tudi z izveskom Gostilna Slovenije, njen lastnik Benjamin Bastien<br />
in njegova desna roka ter vodja kuhinje Luka Simšič. »Tradicije<br />
ne smeva prekiniti,« v šali pravita Benjamin in Luka, ki razvajata goste<br />
z imenitnimi gastronomskimi dobrotami.<br />
Gostilna, ki je ob znameniti Žički kartuziji, slovi tudi po porokah in do<br />
leta 2020 so razprodani skoraj že vsi termini. Razvajata pa kulinarična<br />
umetnika (kot jima pravijo gosti) Benjamin in Luka tudi v gostilni Ob<br />
železnici v Ločah pri Žičah – na srečo stalnih gostov gostilne Gastuž,<br />
ki v zimskem času zapira svoje duri.<br />
D. P. B.<br />
Foto: N. D. M.<br />
Benjamin Beastien Kračun in Luka Simšič sta mojstra sodobnih<br />
okusov in hkrati spogledovanja s tradicijo.<br />
Božiček z daljne Laponske je že napovedal obisk gostilne Ob<br />
Železnici v Ločah!<br />
Foto: Anja Petelinšek<br />
Vse bridkosti preženejo sladkosti, je eno od pravil gostincev<br />
Benjamina in Luke. Daleč, tudi onstran naših meja, slovita po<br />
slastni sladki sadno-gozdni plošči. Sadeži in storž so izdelani<br />
ročno s hišno marmelado, konjiškimi jabolki, zreškimi orehi ...<br />
Okusi za bogove!<br />
Foto: N. D. M.<br />
Kuhajmo s siri<br />
»Slovenija je s svojimi zelenimi travniki in pašniki idealna za pridelavo<br />
mleka. Imamo bogato tradicijo predelave mleka v različne mlečne izdelke,<br />
predvsem poltrde in trde sire ter skuto iz mleka in sirotke. Po letih<br />
nazadovanja je slovensko sirarstvo ponovno v vzponu,« je v knjigi receptov<br />
Kuhajmo s siri, ki je pred časom izšla pri založbi Kmečki glas,<br />
uvodoma zapisala njena avtorica Irena Orešnik, ena najbolj znanih slovenskih<br />
sirark. Na družinski kmetiji Orešnikovih v vasi Šentjošt nad Horjulom<br />
v objemu Polhograjskega hribovja domuje približno sto koz, iz<br />
njihovega mleka pa pridelujejo sire, skuto, jogurte, sirotko ...<br />
V knjižici je predstavljenih 83 receptov za različne jedi: juhe; hladne predjedi,<br />
namaze in solate; tople predjedi in prigrizke; pite in pice; testenine, rižote<br />
in gratine; jedi iz krompirja, jajca in sira; sladice; jedi, ki se lepo prilegajo k<br />
siru (kot sta, denimo, slivova marmelada iz pečice in kruh z rozinami).<br />
Naj navedemo le po eno jed »pod okriljem« naštetih jedi: sirna juha;<br />
orientalski namaz iz kozjega svežega sira; suhe slive, nadevane s sirom,<br />
v slanini; pita iz ajdove moke s kozjim sirom in kranjsko klobaso;<br />
rižota s šparglji in tolmincem; krompirjeva pita z mohantom; ovčji<br />
jogurt s kakijevo kremo ali mareličnim prelivom.<br />
Kot je še zapisala avtorica, so v knjigi zbrani recepti iz domače<br />
kuhinje. »Nekateri so iz slovenske tradicionalne kuhinje, drugi iz<br />
tujih logov, prirejeni z našimi siri in sestavinami, ki so nam pri roki.<br />
Ker nam vedno manjka časa, so tudi recepti večinoma preprosti in<br />
ne potrebujejo zahtevnega kuharskega znanja, niti veliko časa niti<br />
sestavin, ki jih ni mogoče dobiti v bližnji trgovini ali na bližnji tržnici.<br />
Vsi recepti so večkrat preizkušeni, tako pri nas doma kot pri<br />
naših prijateljih.«<br />
M. G.<br />
<strong>Lipov</strong> <strong>list</strong> - December <strong>2018</strong>
Change language