Revija Svitanje - Poletje 2016

More documents

Recommendations

Info

ŠIRIMO OBZORJA stanje spanja. Ko pride evolucija do zadnje, sedme stopnje, potem gre skozi daljše stanje spanja. Vendar ta daljša pralaja ni nerazločno, uniformno stanje, ampak se zelo razlikuje.’ 24 Na ta način vsebuje kozmični načrt razvoja sveta 7 planetov oz. stanj zavesti, 49 krogov oz. stanj življenja in 343 sfer oz. stanj oblike. Ko preučujemo strukturo teh ciklov, lahko opazimo, da dogajanja na desni strani odsevajo tista na levi strani, medtem ko imamo na dnu stanje ravnovesja. Poleg tega lahko opazimo, da je na levi strani razvoj človeka pod vplivom duhovnih impulzov, ki vstopajo vanj s strani duhovnih bitij, medtem ko na desni strani ljudje postopoma razvijajo sposobnosti, ki jim omogočajo, da vedno bolj aktivno sodelujejo pri razvoju sveta, ki jih obkroža. Sposobnosti zavestnega zaznavanja se prav tako vedno bolj razvijajo s pomočjo preobrazb sil in snovi, ki so bile sprejete v prejšnjih stopnjah kozmičnega razvoja. Tako lahko vidimo, kako ti vzorci razvoja omogočajo nenehno pojavljanje novih svojstev, novih veščin in celo novih vrst bitij. Sedaj živimo v četrti stopnji planetne evolucije, ki se imenuje Zemlja; v četrtem stanju življenja, ki se imenuje mineralno kraljestvo, v četrtem stanju oblike, v fizični sferi. To pa še ni konec porazdelitev, zato ker ‘gre vsako stanje oblike spet skozi 7 x 7 stopenj razvoja; na primer, naše sedanje četrto stanje oblike (fizična sfera) gre skozi sedem glavnih časovnih obdobij (er ali t.i. izvornih ras).’ 25 To so: Polarna, Hiperborejska, Lemurska, Atlantska, Prva poatlantska, Druga poatlantska in Tretja poatlantska era. Sedaj živimo v petem časovnem obdobju, v Prvi poatlantski eri. ‘Ta gre spet skozi sedem kulturnih epoh,’ 26 katerih vsaka traja 2160 let: Stara Indijska, Stara Perzijska, Stara Egipčanska (Kaldejska-Babilonska-Asirska), Grško-Rimska, Germanska (Anglosaška), Slovanska in Ameriška epoha. Sedaj živimo v peti kulturni epohi, v kateri prevladujejo duhovni impulzi, ki omogočajo razvoj duše zavesti. Ta epoha se je pričela v letu 1413 in se bo končala leta 3573. V vsakem daljšem ali krajšem obdobju kozmičnega razvoja prevladujejo raznovrstni duhovni impulzi, ki so posledica dejavnosti duhovnih bitij, ki pripadajo različnim redom višjih hierarhij. To je razvidno tudi pri najkrajšem razvojnem ciklu, ki ga vodi sedem Duhov časa: Orifiel 200 pr.n.št. – 150, Anael 150 – 500, Zahariel 500 – 850, Rafael 850 – 1190, Samael 1190 – 1510, Gabriel 150 – 1879, Mihael 1879 – 2233. 27 Potemtakem živimo sedaj v času, ko Mihaelovi duhovni impulzi počasi prežemajo moderno duhovno življenje človeštva. To je čas, ko ‘srca pričnejo vsebovati misli. Navdušenje ne priteka več iz mistične skrivnostnosti, temveč iz notranje jasnosti, ki jo izraža misel. Kadar razumemo to dejstvo, potem prejmemo Mihaela v našo dušo. Misli, ki si prizadevajo doumeti duh, morajo izvirati iz src, ki bijejo za Mihaela kot ognjenega kozmičnega princa misli.’ 28 Ko poskušamo razumeti modrost, ki jo vsebuje načrt sveta z vsemi obdobji, ki so predstavljena zgoraj, bomo morda prišli do enakega zaključka kot Steiner, ko je dejal, da je duhovno znanstvena kozmologija ‘ena od najbolj zahtevnih poglavij v ezoteričnem učenju. Zaradi tega razloga so se v nekaterih ložah odločili, da zaenkrat ne bodo obravnavali tega predmeta, ker je preveč težaven.’ 29 Steiner se je vseeno odločil, da bo to storil, ker je verjel, da nam bodo opisi, ki jih je bil sposoben podati, koristili. In če ‘morda ne bomo sposobni takoj vstopiti v takšno težavno témo v njeni celovitosti, bi vseeno moralo biti možno, da nas njeno preučevanje vzpodbudi do te mere, da se bomo lahko kasneje bolj poglobili v njo’ 30 – in na ta način razširili poznavanje naših duhovnih korenin in dejavnikov, ki bodo vplivali na prihodnji razvoj vesolja. Opombe: 1 Mythology, The Illustrated Anthology of World Myth and Storytelling (Sagas of the Norsemen), 2002 2 V istem delu (China’s Heavenly Mandate) 3 V istem delu (India’s Eternal Cycle) 4 Elohim je originalna hebrejska beseda, ki je bila v bibliji napačno prevedena kot Bog, čeprav pomeni isto skupino duhovnih bitij, ki se v drugih virih imenujejo Duhovi oblik ali Eksusiaji. 5,6 Sveto pismo, Geneza 7,8 Richard Panek, The 4% Universe, 2011 9 Steiner, Occult Science – An Outline 10 V prihodnjih člankih bodo na voljo dodatni opisi določenih faz kozmičnega razvoja. 11, 12, 14 Steiner, The Spiritual Hierarchies, Düsseldorf, 12.04.1909 13 Opis teh hierarhij je na voljo v mojem članku v Svitanju, pomlad 2015. 15, 17, 18, 19, 20, 29, 30 Steiner, Awareness – Life – Form, 2001 16 Imena planetnih evolucij niso identična z nebesnimi telesi našega sončnega sistema, čeprav obstajajo določeni odnosi med njimi, ki se lahko dojamejo s pomočjo Steinerjevih opisov preteklih in bodočih faz kozmičnega razvoja. 21, 24, 25, 26 Steiner, Foundations of Esotericism 22 Steiner, Cosmic Memory 23 Steiner, Rosicrucian Esotericism, Budimpešta, 8.06.1909 27 To so obdobja zadnjega cikla, v katerem smo sedaj. Kot lahko opazite, obdobja Duhovov časa niso enaka, tako kot je to primer s kulturnimi epohami. Poleg tega je njihova skupna dolžina daljša od 2160 let, kar ima za posledico, da se kulturne epohe ne pričnejo vedno pod vplivom istega Duha časa. 28 Steiner, The Michael Letters The Spiritual-Scientific Explanation of the Evolution of the Universe 18 The plan of cosmic evolution is divided into seven conditions of consciousness called planets or planetary evolutions: Old Saturn, Old Sun, Old Moon, Earth, Future Jupiter, Future Venus, and Vulcan. Each planet is divided into seven conditions of life called rounds or kingdoms: First Elemental Kingdom, Second Elemental Kingdom, Third Elemental Kingdom, Mineral Kingdom, Plant Kingdom, Animal Kingdom, and Human Kingdom. Each round is divided into seven conditions of form called globes: Higher Spiritual Globe, Lower Spiritual Globe, Astral Globe, Physical Globe, Plastic-Astral Globe, Intellectual Globe, and Archetypal Globe. Each globe is further divided into seven ages, and each age into seven shorter epochs in which various spiritual impulses work in different domains of existence, enabling human beings to develop new faculties..
ŠIRIMO OBZORJA Antropozofija drugače Pesništvo, civilizacija in kultura Samo Simčič Pesništvo je v 20. stoletju postalo sestavljanje miselnih, besednih ali celo zgolj glasovnih utrinkov z ohlapnimi ali tudi neobstoječimi povezavami med njimi. Kaj takšni literarni zapisi pomenijo, je nezavezujoče in poljubno, v mnogih primerih pa je vprašanje o njihovem pomenu postalo nesmiselno, ker si je mogoče o njih misliti vse ali nič. V tem je mogoče videti vrednost, če jih razumemo kot izziv k razmišljanju, kaj takšne kombinacije lahko izražajo. Utrdilo se je prepričanje, da gre v modernem pesništvu za poigravanje z jezikovnimi členi. Celo vsa pesniška besedila iz preteklosti je mogoče razumeti kot igro jezikovne domišljije. To razumevanje je zasenčilo vse poprejšnje označitve in opredelitve pesništva. Vzporedno s tem se je človek razvezal od naravnih dogajanj in njihovih zakonitosti, znotraj katerih je gospodaril in ustvarjal kulturne običaje. To ga je privedlo do tega, da lahko samostojno misli, ne da bi bil pri tem vezan na vse, kar mu utegne velevati zunanja narava. To je osnova njegove svobode, vendar tudi odgovornosti ali neodgovornosti do sveta. Ni pa mu dovolj jasno, ali je odvisen od svojih občutkov, nagibov in sodb. Vendar lahko tudi v tem pogledu dosega svobodo, če je pripravljen spoznavati samega sebe. Izkušnja kaže, da ga k temu največkrat prisilijo katastrofe, zunanje in notranje. Vendar pa je sposoben spoznavati sebe v okviru osebne udobnosti in osebnih teženj po širini in globini mišljenja. Svoboda ni dana, ni pa nedosegljiva. Tudi ni poljubnost ali samovoljnost, temveč odkrivanje bistva človeka in bistva sveta. Težko se je osamosvojiti tudi od miselnih navad, ki delujejo kot diktat civilizacije in kulture. Ne gre za to, da bi se bilo treba teh navad odrešiti ali jih odpravljati, temveč za to, da razumemo, zakaj obstajajo ter kje in kako utegnejo omejevati spoznavanje. Tako je v 2. polovici 19. stoletja prišlo do mnenja, da resničnost o nečem določajo izkušnje fizičnih čutov, vse drugo pa so teorije in ideologije. Že preprosti pojavi pa dokazujejo nasprotno. Če pogledamo npr. stol, si na osnovi čutne zaznave ustvarimo predstavo o njem. Lahko si ustvarimo več različnih predstav, če ga pogledamo še z drugih zornih kotov. Poleg tega so stoli različni, tako da temu ustrezno obstajajo različne predstave o njih. Nobena posamezna predstava ni takšna, da bi ustrezala vsem stolom. Šele z mišljenjem lahko povežemo različne predstave v pojem, ki ustreza vsem stolom. Takšno mišljenje ni teorija ali ideologija o stolu, temveč resnično dejstvo, ki je resničnejše od vseh posameznih predstav in čutnih zaznav. Moderno pesništvo je obtičalo v predstavah, ki jih določajo čuti, ti pa drobijo zavest na posamezne zaznave. Izgubilo je čut za to, kar jih povezuje, in za to, kako se povezujejo. Zato je izgubilo smisel za povezovanje in oblikovanje povezovanja, za zven, ritem ter vse vrste glasovnega ujemanja. Izgubilo je čut za oblike lirskega in epskega izražanja, za ustvarjalno oblikovanje jezika nasploh. Postalo je razbita proza, ki pa je lahko intimno občutena zaznava ali utrinek. Takšno pesništvo je posledica splošnega razpoloženja, ki je nastalo, ko je v znanstvenem svetu prevladalo mnenje, da je izkušnja fizičnih čutov merilo resničnosti, vse ostalo pa so človekove osebne (subjektivne) domiselne špekulacije. Pesništvo je lahko sleherna domislica. Fizični čuti lahko potrdijo le materialno resničnost. Že v toku 20. stoletja pa je znanost izgubila tla pod nogami, ko je prodrla v podtalni svet materije. V tem področju se je pokazalo, da se da govoriti o tem, kaj je resnično, kadar so poskusi z različnih izhodišč privedli do istih rezultatov. Poskusi pa lahko vodijo raziskovanje v različne smeri do povsem drugih rezultatov. Tako je vzniknilo 19
Page 2 and 3: Kazalo S V I T A N J E Revija za ne
Page 4 and 5: Utrinki 4 Zapoznela kristalizacija
Page 6 and 7: UTRINKI Burbonke, Burboni, Škrabč
Page 8 and 9: UTRINKI Podrahljač pri Ilićićevi
Page 10 and 11: BIODINAMIKA Čebelarji lahko le nem
Page 12 and 13: BIODINAMIKA 12 zaključen kompost n
Page 14 and 15: Širimo obzorja Osnove antropozofij
Page 16 and 17: ŠIRIMO OBZORJA Na sedmem planetu b
Page 20 and 21: ŠIRIMO OBZORJA prepričanje, da je
Page 22 and 23: ZDRAVJE Kaj pa pri presnovnem siste
Page 24: Društva Seznam društev za biodina

Revija Svitanje - Poletje 2016

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?