Revija Svitanje - Zima 2016

ZDRAVJE
Če bo človek prešel na hrano rastlinskega izvora, bodo organi,
bolj prilagojeni prebavljanju mesne hrane, zakrneli,
razvili pa se bodo organi, ki so potrebni za prebavo hrane
rastlinskega izvora. Ozirati se je treba na to, kako je bilo nekoč
in kako bi lahko bilo v prihodnosti. Človek ne bo dobil
ustrezne hrane, če ga bomo oddaljili od stanja, v katerem se
trenutno nahaja, temveč šele takrat, ko bomo upoštevali njegov
notranji razvoj. Statistika in zunanji dejavniki zajemajo
samo zunanje stanje, ne pa tudi smeri, po katerih bi človek
moral hoditi. Naš pogled na svet mora biti vseobsegajoč.
Učinek sladkorja na prebavo in dejavnost mišljenja
Zdaj pa se ozrimo na nacionalni karakter današnjega ruskega
kmeta in ga primerjajmo z angleškim. Ruski kmet bo v
najmanjši možni meri poudarjal svoj Jaz. Pri Angležu je ravno
nasprotno. Na zunaj se to odraža v načinu pisanja. Anglež
piše besedo Jaz z veliko začetnico. Če še naprej sledimo
dejanskemu stanju, vidimo, da v Angliji zaužijejo petkrat
več sladkorja kot v Rusiji. Torej spet naletimo na povezavo,
v tem primeru na povezavo med procesom prebave in procesom
mišljenja. Oziroma prebava (v človekovem spodnjem
delu), ki jo povzroča povečana količina sladkorja, ter okrepljena
samostojnost mišljenja v človekovem zgornjem delu
sta med seboj povezani.
Zelo verjetno je, da bi človek, če bi bilo potrebno, znal korigirati
omenjena razmerja. Svojo prehrano bi lahko sestavil
tako, da bi za prebavo potreboval zelo malo časa, medtem
ko bi ga nekdo drug potreboval mnogo več. To spoznanje
nam omogoča, da se globoko zazremo v človeški organizem.
Namreč, če nekdo zaužije riž in ga hitro prebavi, bo
razpolagal z viškom moči za dejavnost mišljenja. Če pa, recimo,
nekdo poje divjo raco in bo za prebavo potreboval več
časa, bo sicer morda zelo moder, toda pri ustvarjanju misli
bo v resnici mislil njegov trebuh. Torej, nekdo je lahko slab
mislec, vendar misli samostojno, medtem ko je nekdo drug
lahko močan mislec, vendar ne misli samostojno. Iz tega je
spet mogoče izvleči določen nauk.
Učinek beljakovin na prebavo in dejavnost mišljenja
Biti moramo skrajno previdni in paziti, da telesa ne obremenjujemo
s preveliko ali s premajhno količino beljakovin.
Brezpogojno je treba najti pravo razmerje. Pravzaprav znotraj
prebave beljakovine ustrezajo tistemu, kar pri dejavnosti
mišljenja poteka samodejno pri nastajanju predočb. Isto dejavnost,
ki jo spodbudijo plodne misli, povzročajo beljakovine
v spodnjem delu organizma. Če organizem ni preskrbljen
z zmerno količino beljakovin, pričnejo le-te proizvajati višek
tistih sil, ki v dejavnosti spodnjega dela telesa ustrezajo
tistemu, kar ustvarja predočbe v zgornjem delu telesa. Ker
pa naj bi človek vedno bolj obvladoval delovanje predočb,
mora ostati vnos beljakovin znotraj določenih meja, sicer bo
nad človekom zagospodarilo delovanje tistih predočb, ki bi
se jih moral pravzaprav rešiti. To je imel Pitagora v mislih,
ko je poučeval svoje učence: Vzdržite se fižola … ('ker ustvarja
pline in ima na ta način najvišje povezave z duševnim
16
delom; poleg tega je tudi za želodec bolje, če ga ne uživamo,
sanje so bolj prijetne, spanje pa bolj zdravo',Walter Burkert:
Weisheit und wissenschafr. Studien zu Pythagoras, Philolaos und
Platon. Nürnberg 1962).
Ljudje sklepajo vse mogoče in mi rečejo, recimo: 'Poglejte
ga, riž jé! Mišljenje je njegova šibka točka!' - No, morda je
res! Vendar pa ne gre za to, da poznamo pravila in vanje
verjamemo, treba se jih je tudi držati. Škoda lahko nastane
tudi takrat, ko se spodnji del telesa ne sklada z zgornjim.
Na primer, pri človeku, ki se je pred kratkim zavezal vegetarjanstvu
, delo spodnjega dela poteka na povsem določen
način. Nekatere materialne sile se spremenijo v duhovne.
Če pa se ne preobrazijo v duhovne sile, postanejo škodljive
in lahko prizadenejo delo možganov. Za nekoga, ki se ne
ukvarja z drugim kot z bančništvom, ali samo z znanostjo,
zna biti zelo škodljivo, če s silami, ki jih je prihranil z vegetarjanskim
načinom življenja, ne sprejema duhovnih predobč.
Zato mora vegetarjanec obenem sprejeti duhovno življenje.
Če tega ne bo storil, je bolje, da ostane mesojed. Nastanejo
lahko motnje spomina, določeni deli možganov se lahko
poškodujejo itd. Prehranjevanje s plodovi ni dovolj, da bi se
nam odprla najvišja področja duhovnega življenja (glej: dr.
Rudolf Steiner, Kako pridobiti spoznanja o višjih svetovih).
Se nadaljuje.
Vir: Rudolf Steiner, Dinamično-biološka prehrana, duhovna znanost v prehrani,
Izbor: Ivanka Tanja Franjević Petrović