Revija Lipov list, april 2019

Kontovela, nevedni popotniki njuni imeni seštejejo kar v Prosek-
Kontovel, vendar sta si vasi že dolgo na moč različni: Prosečani so bili
vedno kmetje, Kontovelci ribiči in legendarni potapljači, oboji pa
vinogradniki. Vsekakor se velja ustaviti tu in tam ter s pomočjo
domačinov najti kakšno krajevno zanimivost, recimo avstro-ogrsko
vojaško pokopališče ali vaški kal, morda zanimivo knjižnico, ki jo je
krajevnemu kulturnemu življenju namenil pisatelj Boris Pahor, že
postanek v društveni oštariji zna biti ob srečanju z domačo govorico
sila zanimiv in poveden.
Zgodbe male ribiške vasi
Mimo spomenika bomo pot nadaljevali proti Križu/Santa Croce in se
na levi strani ceste ustavili ob lepo urejenem in sporočilnem
spominskem parku, prav tako posvečenem padlim v NOB. Od tod
greste lahko proti središču vasi kar peš in kmalu se boste znašli ob
cerkvici sv. Roka s prepoznavnim zvonikom na preslico. Seveda se da
v vaško jedro prebiti tudi z druge strani, tudi z avtom – za orientacijo
vam bo v pomoč visoki zvonik župnijske cerkve.
V njeni bližini je nekaj lokalov in manjših trgovin, povsod pa boste
videli tudi oznake za Ribiški muzej (tržaškega primorja) in kulturni
dom Alberta Sirka. Priporočamo ogled s krajevnim vodnikom
(kontakti in predstavitev muzeja so na spletnem naslovu: www.
ribiski-muzej.it).
Če si boste muzej in vas ogledali v družbi neutrudnega gospoda
Franka Košute, vam bo kmalu vse jasno o zgodovini našega
pomorskega ribištva, pa o slovenskih ribiških vaseh ter o stotnijah
ribičev in njihovih ženah – peškadorkah, o skoraj prazničnem
tunolovu, o portičih, o svojevrstnih čolnih – čupah in ščifah, o 1001
ribiškem predmetu, o pravem slovenskem ribiškem besednjaku, o
romanju s čolni na otok Barbano ... O neverjetni tisočletni ribiški
tradiciji med Trstom in Timavo torej, ki je bila edinstvena v vsej
nekdanji skupni monarhiji in večinoma povsem slovenska!
Seveda boste marsikaj izvedeli tudi o drugih znanih in pomembnih
vaščanih, o pesniku Miroslavu Košuti, slikarju Albertu Sirku, tenoristu
Karlu Košuti, pa o krajevni dobrotnici, najbogatejši Slovenki,
aleksandrinki Joži Sedmak, pozneje poročeni Finney ..., in se na koncu
ustavili še v obnovljeni ribiški hiši.
Zgodbe te male ribiške vasi na kraškem robu vas bodo osupnile,
ozavestile, navdušile, morda celo tako, da boste potem popotovanje
nadaljevali še v Nabrežino pesnika Iga Grudna in znamenitih
kamnolomov ali skozi Sesljan in po slikoviti Rilkejevi poti do
pravljičnega Devina, kjer »... lepa Vida je pri morju stala, tam na prodi
si plenice prala ...«
Zakaj priznanja Naša Slovenija?
V Sloveniji podeljujejo številna strokovna in državna priznanja za
dosežke pri vrednotenju, ohranjanju in uveljavljanju kulturne in
naravne dediščine. Med nagrajenci so poredko posamezniki: lastniki,
društva, civilna gibanja, posamični projekti, šole, podjetja in javne
ustanove na lokalni ravni, ki pa so pogosto temeljno gibalo takšnih
prizadevanj.
Prizadevne in uspešne tvorce »zasebnih« dediščinskih projektov kaj
hitro povsem neupravičeno uvrščajo v kategorijo nevednega in
nestrokovnega ljubiteljstva. Toda – takšne dejavnosti so tudi
pomemben del prizadevanj kulturnih, turističnih, muzejskih,
etnoloških, raziskovalnih, naravovarstvenih in drugih društev.
Pedagogi strokovno vodijo nikoli preštete in redko uporabljene
dediščinske projekte s šolsko mladino na osnovnih in srednjih šolah.
O raziskovalnem potencialu študentov se le malo govori, prav tako o
tako imenovanem vseživljenjskem učenju na univerzah za tretje
življenjsko obdobje, ko učeči se počasi postajajo tudi dragocen
neposreden vir podatkov in znanj. Prepričljiva so prizadevanja za
ozaveščanje, usposabljanje, raziskovanje in neposredno delovanje
prebivalcev na podeželju, kjer se naša skupna dediščina velikokrat
začne in konča. Pri ohranjanju kulturne in naravne dediščine so
različno dejavna in uspešna tudi podjetja, bodisi kot donatorji,
sponzorji ali kot lastniki dediščine. Veliko dediščinskih projektov
pogosto neopaženo pripravijo in uspešno uresničijo krajevne
skupnosti in občine.
Ves ta potencial se premalo povezuje, (strokovno) usmerja, beleži,
vrednoti, uporablja, opazi in nagradi.
Slavko Mežek
Foto: arhiv Ribiškega muzeja
33
(Ne)znano zamejstvo
Lov na tune v Križu pri Trstu leta 1952
Lipov list - April 2019