21.04.2020 Views

Waldorfske novice - Poletje 2018

Letnik XIV, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana

Letnik XIV, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Širimo obzorja

Leilani Taneus-Miller Marina Nuvak

Poglejmo na probleme spanja

z vidika osnovnih čutov

Povezava med spanjem in osnovnimi čuti

V

zgodnjih letih je otrokova naloga, da zraste v

svoje fizično telo, medtem ko je naloga starša,

da njegov razvoj usmerja. Ta fizični razvoj je

potrebno podpreti z močnimi temelji, sicer se lahko v

njegovem življenju pojavijo mnogi problemi, vključno z

nespečnostjo, nemirnimi dnevi in duševnim zaostankom

ali motnjami. Rudolf Steiner je predstavil paradigmo

dvanajstih čutov 1 in prve štiri, dotik, življenje, gibanje in

ravnotežje, imenujemo osnovne čute. Omogočijo osnovo za

učenje in samostojno delovanje. Če te čute v prvih sedmih

letih dobro negujemo, se bo otrok zmožen samozavestno

podati v svet. Idealno bi otrok moral z vsakim od teh

osnovnih čutov vsak dan imeti prave izkušnje. Te čutne

izkušnje se seveda pojavijo z nego in potrebi, da izpolnimo

načrtovane dejavnosti, pouk in šport.

Steiner opisuje, kako je otrok en sam čutni organ, kar pomeni,

da vse, kar vidi v svojem fizičnem okolju, srka vase,

tako v svoje budno stanje kot tudi v spanje. 2 Tip in kakovost

čutnih vtisov, ki jih doživlja, zares spremenijo kakovost njegovega

spanja. Otrok, ki hlepi po več proprioceptivnih izkušnjah,

se bo zvečer na primer stiskal v postelji k staršem, da

bi začutil, kje se konča njegovo telo in kje se začne svet. Ali

bi bilo možno, da to čutno izkušnjo dobi podnevi, namesto

da moti spanje tako sebi kot staršem?

Ta čutna izkušnja ima opraviti s čutom za dotik, ki je prvi

izmed štirih osnovnih čutov. Čut za življenje ima opraviti z

občutkom zdravja in dobrega počutja, z vdihom in izdihom

ter zmožnostjo uveljavljanja lastne volje. Čut za gibanje ima

opraviti s tem, da imamo čas in prostor za svobodno gibanje,

da razumemo geografijo našega telesa; prav vsak od nas pleše

v kozmosu. Čut za ravnotežje nam omogoči, da se hitro

prilagajamo, da smo okretni, da ostanemo prizemljeni in da

se počutimo udobno v oklepu našega telesa.

Negovanje in ščitenje osnovnih čutov omogoča

spanec

Čut za tip

Starši in drugi skrbniki otroka lahko v zgodnjih letih njegovega

življenja na več načinov krepijo čut za dotik in s

tem povečujejo možnost, da bo dobro spal. Nekateri otroci

se zelo dobro odzivajo na redne čvrste objeme, medtem ko

drugim prija redna masaža. Oboje lahko vnesemo v čas za

pravljice.

Če je čut za dotik v zgodnji letih podhranjen, je otrok lahko

občutljiv in defenziven v odnosu do drugih. Lahko na

primer pretirano grobo odreagira, če se drug otrok zadene

vanj. Lahko ščipa, praska, poriva in se zaletava v stvari, da

bi tako dobil občutek dotika, ki ga potrebuje.

Ta čut mu omogoča, da spoznava geografijo lastnega telesa

– da ve za svoje dele telesa in jih čuti, kar mu potem omogoči,

da se v svojem telesu čuti varnega in ločenega od sveta

okoli sebe. Vzpodbude za to dobiva že v maternici in v času

rojevanja, ko ga maternica poriva in stiska. V primeru carskega

reza ali hitrega poroda čut za dotik včasih ni dovolj

močen. Zato mu lahko trdno povijanje prvih šest tednov nadomesti

izkušnjo meja, ki jo potrebuje. Mnogi zdravstveni

strokovnjaki zagovarjajo trdno povijanje do tretjega meseca,

ne glede na to, ali je bil porod kratek ali dolg, saj daje

otroku občutek varnosti. Če negujemo čut za dotik, bo otrok

čutil omejitve in skrb.

Waldorfske novice 11

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!