Waldorfske novice - Poletje 2018
Letnik XIV, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik XIV, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Širimo obzorja
Leilani Taneus-Miller Marina Nuvak
Poglejmo na probleme spanja
z vidika osnovnih čutov
Povezava med spanjem in osnovnimi čuti
V
zgodnjih letih je otrokova naloga, da zraste v
svoje fizično telo, medtem ko je naloga starša,
da njegov razvoj usmerja. Ta fizični razvoj je
potrebno podpreti z močnimi temelji, sicer se lahko v
njegovem življenju pojavijo mnogi problemi, vključno z
nespečnostjo, nemirnimi dnevi in duševnim zaostankom
ali motnjami. Rudolf Steiner je predstavil paradigmo
dvanajstih čutov 1 in prve štiri, dotik, življenje, gibanje in
ravnotežje, imenujemo osnovne čute. Omogočijo osnovo za
učenje in samostojno delovanje. Če te čute v prvih sedmih
letih dobro negujemo, se bo otrok zmožen samozavestno
podati v svet. Idealno bi otrok moral z vsakim od teh
osnovnih čutov vsak dan imeti prave izkušnje. Te čutne
izkušnje se seveda pojavijo z nego in potrebi, da izpolnimo
načrtovane dejavnosti, pouk in šport.
Steiner opisuje, kako je otrok en sam čutni organ, kar pomeni,
da vse, kar vidi v svojem fizičnem okolju, srka vase,
tako v svoje budno stanje kot tudi v spanje. 2 Tip in kakovost
čutnih vtisov, ki jih doživlja, zares spremenijo kakovost njegovega
spanja. Otrok, ki hlepi po več proprioceptivnih izkušnjah,
se bo zvečer na primer stiskal v postelji k staršem, da
bi začutil, kje se konča njegovo telo in kje se začne svet. Ali
bi bilo možno, da to čutno izkušnjo dobi podnevi, namesto
da moti spanje tako sebi kot staršem?
Ta čutna izkušnja ima opraviti s čutom za dotik, ki je prvi
izmed štirih osnovnih čutov. Čut za življenje ima opraviti z
občutkom zdravja in dobrega počutja, z vdihom in izdihom
ter zmožnostjo uveljavljanja lastne volje. Čut za gibanje ima
opraviti s tem, da imamo čas in prostor za svobodno gibanje,
da razumemo geografijo našega telesa; prav vsak od nas pleše
v kozmosu. Čut za ravnotežje nam omogoči, da se hitro
prilagajamo, da smo okretni, da ostanemo prizemljeni in da
se počutimo udobno v oklepu našega telesa.
Negovanje in ščitenje osnovnih čutov omogoča
spanec
Čut za tip
Starši in drugi skrbniki otroka lahko v zgodnjih letih njegovega
življenja na več načinov krepijo čut za dotik in s
tem povečujejo možnost, da bo dobro spal. Nekateri otroci
se zelo dobro odzivajo na redne čvrste objeme, medtem ko
drugim prija redna masaža. Oboje lahko vnesemo v čas za
pravljice.
Če je čut za dotik v zgodnji letih podhranjen, je otrok lahko
občutljiv in defenziven v odnosu do drugih. Lahko na
primer pretirano grobo odreagira, če se drug otrok zadene
vanj. Lahko ščipa, praska, poriva in se zaletava v stvari, da
bi tako dobil občutek dotika, ki ga potrebuje.
Ta čut mu omogoča, da spoznava geografijo lastnega telesa
– da ve za svoje dele telesa in jih čuti, kar mu potem omogoči,
da se v svojem telesu čuti varnega in ločenega od sveta
okoli sebe. Vzpodbude za to dobiva že v maternici in v času
rojevanja, ko ga maternica poriva in stiska. V primeru carskega
reza ali hitrega poroda čut za dotik včasih ni dovolj
močen. Zato mu lahko trdno povijanje prvih šest tednov nadomesti
izkušnjo meja, ki jo potrebuje. Mnogi zdravstveni
strokovnjaki zagovarjajo trdno povijanje do tretjega meseca,
ne glede na to, ali je bil porod kratek ali dolg, saj daje
otroku občutek varnosti. Če negujemo čut za dotik, bo otrok
čutil omejitve in skrb.
Waldorfske novice 11