Waldorfske novice - Poletje 2018
Letnik XIV, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik XIV, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Iz šolskih klopi
Jana Dagarin
Pod zvezdnim nebom
20. 4. 2018 smo se učenci 7. a in 7. b odpravili na
nočno pustolovščino. Nismo raziskovali jam,
gozdov ali česa podobnega, raziskovali smo
čarobno, skrivnostno nočno nebo.
Avtobus nas je pripeljal do vrha Kureščka, kjer so nas že
čakali naši vodniki iz astronomskega društva Vega. Za raziskovanje
ozvezdij, zvezd in planetov moramo upoštevati
najpomembnejša pravila, nam je razlagal prijazni g. Andrej.
Zlato pravilo je, da ne smemo prižgati nobene luči in da moramo
previdno hoditi, da ne porušimo teleskopov.
Razdelili smo se v skupine. Bila sem v majhni skupini in hitro
smo se menjavali pri opazovanju. Najprej nas je zanimala
Luna. Skozi teleskop sem jo občudovala pri treh različnih
približanjih. Odlično sem lahko opazovala njeno površino
– kraterje, ker pa ni bila polna Luna, je bil en del osenčen.
Sledila je malica. Med malico smo razmišljali, kje je Severnica
in kje Venera. Severnica se preko noči ne bo premaknila,
Venera pa bo zašla za obzorje.
Ponovno smo se zbrali in se pogovarjali o ozvezdjih. Videli
smo Orion, Tehtnico, Leva, Bika. Opazili smo tudi satelite in
avione. Razlika med umetnim satelitom in avionom je v tem,
da sateliti ne utripajo.
Izvedeli smo, da vse, kar je v horoskopih, ki so na podlagi
ozvezdij, ne drži več, saj so se ozvezdja že premaknila. Sledil
je ogled galaksije M51, ki se je meni zdela le kot kopica zvezd.
Jupiter se ni videl zelo od blizu, vendar sem ga začutila kot
žareč planet, poleg njega pa sem opazila štiri lune. Sledilo je
samostojno opazovanje. Ulegli smo se na travo in očarani z
daljnogledi zrli v nebo. Bilo je čarobno.
Še poslednjič smo se zbrali in videli, kako močno so se
ozvezdja premaknila.
16 Waldorfske novice
»Ko človek tako gleda v nebo, ostane brez besed.« Ta večer smo
se po Hawkingsovemu reku res zazrli v nebo, ne v tla. Res je bilo
neverjetno, koliko novega smo izvedeli in koliko novih obzorij se
nam je odprlo.
Nana Leskovšek, 7. b
Planeti in zvezde
Planeti v našem osončju lebdijo,
s svojimi krožnicami nas veselijo.
Na Zemlji v Vesolju edino kdo živi,
(vsaj zaenkrat znanstveniki tako govorijo še vsi),
brez njene orbite mrtvi bi bili vsi.
Zvezd in planetov mnogo v Vesolju še lebdi,
v drugih galaksijah morda kje kdo živi.
Ozvezdij mnogo nebo krasi,
marsikdo ogledati si jih želi.
Bledo dekle
Spet ta polna luna
skozi okno kuka,
mene pa zasuka,
da življenje mi je muka.
Prav ta polna luna,
ki me skozi okno gleda,
si misli,
da je tale punca bleda.
Zjutraj, ko posije sonce toplo,
deklici obarva lička,
prebudi siničke
in vse ostale ptičke.
Tara Medjo, 7. b
Luka Dašič Zvonar, 7. b
Vesolje
Vesolje je neskončno veselje
za astronome.
Malo manj zame!
Rimska cesta je povezala
številna mesta zvezd.
Kako se ji je to dalo?
Naš čudoviti planet, Sonce,
Luna in neskončno zvezd
je vse, kar vidim,
kar lahko razumem.
Gašper Pikl, 7. b