21.04.2020 Views

Waldorfske novice - Poletje 2018

Letnik XIV, številka 2 Časopis Waldorfske šole Ljubljana

Letnik XIV, številka 2
Časopis Waldorfske šole Ljubljana

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Iz šolskih klopi

Jana Dagarin

Pod zvezdnim nebom

20. 4. 2018 smo se učenci 7. a in 7. b odpravili na

nočno pustolovščino. Nismo raziskovali jam,

gozdov ali česa podobnega, raziskovali smo

čarobno, skrivnostno nočno nebo.

Avtobus nas je pripeljal do vrha Kureščka, kjer so nas že

čakali naši vodniki iz astronomskega društva Vega. Za raziskovanje

ozvezdij, zvezd in planetov moramo upoštevati

najpomembnejša pravila, nam je razlagal prijazni g. Andrej.

Zlato pravilo je, da ne smemo prižgati nobene luči in da moramo

previdno hoditi, da ne porušimo teleskopov.

Razdelili smo se v skupine. Bila sem v majhni skupini in hitro

smo se menjavali pri opazovanju. Najprej nas je zanimala

Luna. Skozi teleskop sem jo občudovala pri treh različnih

približanjih. Odlično sem lahko opazovala njeno površino

– kraterje, ker pa ni bila polna Luna, je bil en del osenčen.

Sledila je malica. Med malico smo razmišljali, kje je Severnica

in kje Venera. Severnica se preko noči ne bo premaknila,

Venera pa bo zašla za obzorje.

Ponovno smo se zbrali in se pogovarjali o ozvezdjih. Videli

smo Orion, Tehtnico, Leva, Bika. Opazili smo tudi satelite in

avione. Razlika med umetnim satelitom in avionom je v tem,

da sateliti ne utripajo.

Izvedeli smo, da vse, kar je v horoskopih, ki so na podlagi

ozvezdij, ne drži več, saj so se ozvezdja že premaknila. Sledil

je ogled galaksije M51, ki se je meni zdela le kot kopica zvezd.

Jupiter se ni videl zelo od blizu, vendar sem ga začutila kot

žareč planet, poleg njega pa sem opazila štiri lune. Sledilo je

samostojno opazovanje. Ulegli smo se na travo in očarani z

daljnogledi zrli v nebo. Bilo je čarobno.

Še poslednjič smo se zbrali in videli, kako močno so se

ozvezdja premaknila.

16 Waldorfske novice

»Ko človek tako gleda v nebo, ostane brez besed.« Ta večer smo

se po Hawkingsovemu reku res zazrli v nebo, ne v tla. Res je bilo

neverjetno, koliko novega smo izvedeli in koliko novih obzorij se

nam je odprlo.

Nana Leskovšek, 7. b

Planeti in zvezde

Planeti v našem osončju lebdijo,

s svojimi krožnicami nas veselijo.

Na Zemlji v Vesolju edino kdo živi,

(vsaj zaenkrat znanstveniki tako govorijo še vsi),

brez njene orbite mrtvi bi bili vsi.

Zvezd in planetov mnogo v Vesolju še lebdi,

v drugih galaksijah morda kje kdo živi.

Ozvezdij mnogo nebo krasi,

marsikdo ogledati si jih želi.

Bledo dekle

Spet ta polna luna

skozi okno kuka,

mene pa zasuka,

da življenje mi je muka.

Prav ta polna luna,

ki me skozi okno gleda,

si misli,

da je tale punca bleda.

Zjutraj, ko posije sonce toplo,

deklici obarva lička,

prebudi siničke

in vse ostale ptičke.

Tara Medjo, 7. b

Luka Dašič Zvonar, 7. b

Vesolje

Vesolje je neskončno veselje

za astronome.

Malo manj zame!

Rimska cesta je povezala

številna mesta zvezd.

Kako se ji je to dalo?

Naš čudoviti planet, Sonce,

Luna in neskončno zvezd

je vse, kar vidim,

kar lahko razumem.

Gašper Pikl, 7. b

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!