Revija Lipov list, april 2021

38
Slovenska dediščina
Fotografija: Urban Urbanc, Sportida, d. o. o. Fotografija: Andrej Tarfila Fotografija: Jan Kocjan
Jurjevanje v Beli krajini
Jurjevanje – prastari praznik
Naš davni ded je verjel, da Sonce vsako leto v času najdaljše noči
umre in rodi se mlado Sonce, ki nato v pomladnem času raste in
zraste do svoje največje moči sredi poletja. Nato spet začenja
izgubljati moč, vse do najkrajšega zimskega dne. V tem času so se
v davnih dneh vrstila zimska, pomladna in poletna slavja, čas
rojstva sončnega boga ob zimskem kresu, čas vstajenja mladega
Sonca v času pomladne setve in čas njegove največje moči v
poletnem kresnem času. Ta pot Sonca je človeku merila čas davno
prej, kot je znal šteti dneve in računati koledar.
Prazniki, ki jih je narekovalo Sonce, so dajali življenju na evropski
celini življenjski ritem, a človek, ki se je vključeval v naravna
dogajanja, je z raznimi čarodejnimi dejanji poskušal pomagati
Soncu odganjati zimsko temo in mraz ter pospeševati prihod
tople pomladi.
Na prazniku ne sme manjkati belokranjska pogača.
Naš davni ded je na visokem hribu, čim bliže Soncu, kuril kres ter
tako s toploto in svetlobo ognja pomagal staremu sončnemu bogu
Svarogu, da ne bi omagal prej, kot bi se rodilo mlado Sonce, mladi
Svarožič, mladi bogec, mladi – božič. V pomladnem času je sončno
božanstvo zraslo v Jaroslava, ki je v času jarega, mladega žita slavil
svoj pomladni praznik. V kresnem času pa je mogočni bog Kresnik
v skrivnostni kresni noči slavil praznik svoje največje moči.
Morda je nenavadno, da danes starodavne sončne praznike
imenujemo noči: sveta noč, velika noč in kresna noč.
V naravi se ni v dolgih tisočletjih nič spremenilo. Človek je nekdaj
veselo praznoval rojstvo mladega Sonca, ki je odrešilo svet pred
zimsko temo in mrazom. Danes v zimskem času slavimo božič,
veseli praznik rojstva krščanskega Odrešenika. Ob začetku
pomladi pa velikonočne praznike. Tudi šege ob teh praznikih so
obdržale marsikaj starega. Še danes ponekod po naši deželi v času
božičnega kresa gorijo božični kresovi, ob veliki noči gorijo
velikonočni kresovi – štajerske vuzemnice, tudi v kresni noči še
danes gorijo kresovi, enako kot v poganski dobi.
Spomini na davna slavja na sončni poti od pomladi do pomladi so
se v naši deželi ohranili prav do današnjega dne. Največ prastarih
šeg se je ohranilo na obrobju naše dežele. Večer pred 6. januarjem
je bil v Gornjesavski dolini še do nedavnega praznik pehtre babe,
starke Zime. V Podkorenu so 'pehtro babo preganjali' še leta 1989.
Praznik se imenuje pernahti. Kurenti na Ptujskem polju se še
danes v starodavnem ritmu prizibljejo iz pradavnine in izganjajo
Zimo. Bela krajina praznuje praznik pomladi z zelenim Jurijem – ki
je bil nekdaj poganski bog z imenom Vesnik.
Lipov list - April 2021