6Intervjutako vsakdanje, da sploh ne pomislijo, da razpolagajo z nečimposebnim. Takrat je dobro, da pride spodbuda. Potreben je dvosmernitok, sodelovanje.Vedno izpostavljate pomen dobro delujočegaturističnega društva ...Včasih so bili dogodki turističnih društev zelo obiskani, šlo je centredruženja, skozi katere so se zadeve prenašale iz generacije vgeneracije. Zdaj se vse skupaj virtualizira in treba je najti nove načine,kako stvari prenesti na mlade. Kadar skupnost deluje kot skupnost inje povezana, se bo vedno našel način.Naša turistična politika temelji na zeleni in trajnostnistrategiji. Vi radi poudarjate, da je treba biti previden, kogre za rast. Kje je meja?Zemlja je naš edini dom. Živimo v omejenem sistemu, obnašamo pase, kot da je vse neskončno. Že v šestdesetih letih je Rimski klub –takrat je bilo to zelo revolucionarno – zagovarjal ničto rast. Vztrajaliso, da je treba ustaviti rast, kar ne pomeni, da ustaviš razvoj. Trenutnose veliko govori o krožnem gospodarstvu in določene stvari se žerešujejo v tej smeri.V primeru zelenega turizma neka skupnost zaokroži svoj ekonomskikrog od pridelave do prodaje. Ob manjših količinah in večji kakovostije lahko doseči boljši izkupiček.Pridelovalci sira v planinah svojega izdelka ne morejo prodajati po 6evrov za kilogram, kolikor stane v supermarketu, saj so vanj vložilipreveč dela. Če sir prodajo gostu pri zajtrku in naredijo zgodbooziroma samo povedo, kako je sir nastal, ga bodo z lahkoto prodalipo višji ceni.Še en zanimiv primer prihaja s Cresa, kjer živi znana kolonijabeloglavih jastrebov, njihovo število pa je začelo nenadomastrmo upadati. Ugotovili so, da gre za posledico padca ovčjereje,zato so jo obnovili. Ljudi so z višjimi odkupnimi cenami mesamotivirali, da so se začeli ponovno ukvarjati s to tradicionalnodejavnostjo. Zelo dobro jim je šlo. Lokalne gostilne so začeleprodajati 'happy meat' oziroma srečno meso, saj živali živijo brezstresa. Zadeva je delovala, dokler ni eden od gostincev začelkupovati cenejšega uvoženega mesa. V trenutku je vse propadlo.Gonilo problemov je človekov pohlep. Simptomi so povsod enaki,naj gre za turizem, kmetijstvo …Nekaj podobnega je v svoji okrožnici z naslovom Hvaljen,moj Gospod poudaril tudi papež Frančišek.V svoji okrožnici s podnaslovom 'O skrbi za naš skupni dom' jepoudaril, da je prišlo do tega, ker je človek pretrgal stik z naravo,Bogom in sočlovekom. Poziva k spremembi miselnosti in govori oekološki zavesti, ki človeka nagovarja k uravnoteženemu razvoju. Težadokumenta je v tem, da papež v njem opozori na celoto, mi pa seukvarjamo z vsakim problemom posebej.Vsi problemi, naj gre za covid, trgovino z belim blagom, podnebnespremembe ali upad biodiverzitete, imajo iste korenine. Če hočemostvari rešiti, je treba imeti pred očmi vedno celotno sliko.Sam sem to ponazoril z rubikovo kocko. Vsak sektor, vsak segment –turizem, gospodarstvo, kmetijstvo – jo vlečejo v svojo smer, zato je nimogoče sestaviti. To je mogoče, samo če vidiš celoto.Vprašanje je, ali to zares hočemo. Po mojem smo zdaj še daleč odtega, da bi to hoteli. Če ne bo šlo drugače, nas bodo prebudilekatastrofe. Šele takrat se bomo začeli zavedati, kako ranljivi smo.Covid je že eno od teh znamenj.Katera je največja prednost Slovenije kot turističnega cilja?Velika raznolikost na majhnem prostoru. Enkrat sem naravovarstvenikeiz Severne Nemčije peljal na enotedenski izlet po Sloveniji in bili sozelo navdušeni. Začeli smo na Brniku, od koder smo se odpeljali vKranjsko Goro, čez Vršič, kjer je bil v kotanjah še sneg, smo prišli vdolino Soče, kjer so bili že čisto očarani, sledili so Kras, morje, kočevskigozdovi in povratek v Ljubljano. Ni jim šlo v glavo, da so v enemtednu videli toliko različnih stvari.Raznolikost pa se ne kaže samo v pokrajini, pač pa tudi v arhitekturi,ljudeh, zgodovini ... Vsak del Slovenije ima drug zgodovinski poudarek;Ribnica ima na primer turške vpade, dolina Soče pa prvo svetovnovojno. Raznolikost se ponovi tudi v kulinariki. Kje še imajo na takomajhnem prostoru tri različne vinske regije?Rekli ste, da imate lepe spomine na začetke revije Lipov list?Seveda, to je bilo obdobje promocijske akcije Slovenija moja deželain predosamosvojitvega domoljubnega ponosa in entuziazma. Pane samo pri Lipovem listu, ampak na splošno.Besedilo: Polona FrelihFotografije: Marta SkoberneV naravi ga je težko srečati brez fotoaparata v roki.Lipov list - April 2021
7TZSKodeks so oblikovali in podpisali: Center šolskih in obšolskih dejavnosti; CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp; Čebelarska zveza Slovenije; Društvo za ohranjanje, raziskovanjein trajnostni razvoj Dinaridov; Gozdarski inštitut Slovenije; Javni zavod Triglavski narodni park; Kajakaška zveza Slovenije; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije; LIFE DINALPBEAR; Lovska zveza Slovenije; Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce; Planinska zveza Slovenije; Prirodoslovni muzej Slovenije; Ribiška zveza Slovenije; Slovenskidržavni gozdovi, d.o.o.; Slovensko odonatološko društvo; Snaga d.o.o., služba Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib; Turistična zveza Slovenije; Umanotera, Slovenskafundacija za trajnostni razvoj; WWF Adria; Zavod Red Tree Heritage; Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Zavod za gozdove Slovenije; Zveza gozdarskih društev Slovenije;Zveza lastnikov gozdov Slovenije; Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov; Zveza tabornikov Slovenije.Lipov list - April 2021
Change language