Revija Lipov list, april 2021

8
Fotografija: Tomo Jeseničnik
Aktualno
Slap Veliki Kozjak pri Kobaridu v času, ko še ni bilo vstopnine, ki je bila uvedena zaradi velike turistične obremenitve.
Etični turizem namesto
množičnega turizma
Etika je veja filozofije in je tesno povezana z moralo. Etično je tisto,
kar se nanaša na etiko ali etos, nravstvenost. Obravnava etični ideal,
vzgojo, zavest in tendence v določenem času. Načela etike se sicer
spreminjajo glede na zgodovinska obdobja in zemljepisne dolžine
in širine, a osnovno etično načelo ostaja v jedru nespremenjeno. Ko
so civilizacije v človeški zgodovini razlikovale dobro od slabega in
zaželeno od nezaželenega, so utirale pot morali. Etika kritično
presoja človekova dejanja glede na to, ali so dobra ali zla, pravilna in
napačna; ali izberemo takšno ravnanje, ki bo preneslo vsakršno
presojo in bo usmerjeno k dobremu.
Etika predvsem temelji na odnosih, tako osebnih kot strokovnih.
Turistični subjekti (organizacije, turistični delavci in turisti ...)
prevečkrat težijo le k profitu, mnogokrat nimajo pred očmi
dolgoročnega razvoja, nimajo vizije, ne upoštevajo strokovnih
načel, vrednot in usmeritev, prijaznosti, ustrežljivosti, vljudnosti in
humanosti. Ta načela so del moralno etičnih usmeritev.
Pri vprašanju etike je zelo pomembna vloga prava, v okviru tega pa
etično sporazumevanje politične skupnosti in njen demokratični
potencial. Ker politični organi sprejemajo predpise, so soodgovorni
za uresničevanje vrednot v turizmu.
Turizem nekateri opredeljujejo kot človekovo pravico, povezano s
svobodo, pravico gibanja, zdravega okolja in varovanja naravne in
kulturne dediščine. Svoboda enega pa je vedno omejena s svobodo
drugega. To je kršeno v primeru množičnega turizma, ki je izrinil
avtohtono prebivalstvo na eksotičnih destinacijah kot so Benetke,
Dubrovnik, Bled, Pariz …
Potniške križarke, ki priplujejo v pristanišča, in s katerih se vsuje
množica turistov, ki posnamejo nekaj fotografij, kaj malega pojedo
in popijejo, opravijo fiziološke potrebe in kupijo kakšen spominek,
gotovo ne prispevajo h kakovostnemu etičnemu turizmu, saj
tovrstnih (in še nekaterih drugih) obiskovalcev največkrat ne
zanimajo ne kultura ne utrip teh mest ne življenje njihovih
prebivalcev.
Etični kodeks Turistične zveze Slovenije
Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije UNWTO je
leta 1999 sprejela etični kodeks za turizem. Sprejeta je tudi množica
sporazumov, sklepov in deklaracij, ki naj bi bili temelj etike v
turizmu. Priporočajo načela, ki naj bi jih udejanjal turizem:
svoboščine, pravice, solidarnost, izobraževanje, socialno varnost,
skrb za okolje …, so pa brez konkretnih zavez. Turizem za nekatere
kraje pomeni velik del prihodkov, vendar pogosto ogroža ali celo
uničuje način življenja lokalnega prebivalstva, onesnažuje zrak,
vodo in zemljo in nesorazmerno povečuje količino odpadkov. Ko se
krajevni običaji spremenijo v pretežno pisan kramarski sejem, je s
tem kršeno vsaj pet načel etičnega turizma, pravice delavcev v
gostinstvu in drugih turističnih panogah pa bi zahtevale posebno
raziskavo. Treba je tehtati koristi in pomanjkljivosti vsakršne oblike
turizma. Pri stroških je treba upoštevati škodo (voda, smeti, hrup,
prenos bolezni ..) in morebitni dobiček.
Turistična zveza Slovenije je skupaj s Turistico, visoko šolo za turizem
sprejela etični kodeks, ki ga priporoča v sprejem turističnim
destinacijam. Temelji na svetovnem kodeksu (The Global Code of
Ethics for Tourism) in predstavlja priporočila za odgovoren in
trajnosten razvoj našega turizma. Priporoča ga lokalnim turističnim
organizacijam, zmanjšuje negativen vpliv turizma na okolje in
kulturno dediščino in prebivalcem turističnih krajev omogoča
številne prednosti. Je zaveza za širitev in spodbujanje globalnega
etičnega kodeksa v turizmu med partnerji, dobavitelji, kupci,
zaposlenimi in delničarji. Turizem naj bi prispeval k razumevanju in
spoštovanju med ljudmi in narodi, bil sredstvo za individualno in
skupinsko izpolnitev, dejavnik trajnostnega razvoja, dejavnost, ki
spoštuje kulturno dediščino človeštva.
In še opomba: v Sloveniji so bili do zdaj skriti kotički, majhni
biseri, ki so bili na voljo le lokalnemu prebivalstvu. Želja po
dobičku pa jih je v lokalnih časopisih, TV oddajah itd. razkrila in
postajajo cilj potovanj, ki jih te mikro lokacije ne bodo prenesle.
Ali lokalne skupnosti, ki imajo te bisere, poznajo etični kodeks,
sprejet na svetovni in državni ravni?
Besedilo: Maja Smole Đorđević
Lipov list - April 2021