Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

20 INTERVJU PRAVNIKA JAN ZOBEC IN JANEZ POGORELEC Kakšne USTAVNE SPREMEMBE potrebujemo Video oddaja Vroča tema se je posvetila ustavnim spremembam, ki jih predlagajo NSi, Svoboda in SD: da bi ministre imenoval predsednik republike, in ne več državni zbor. NSi načelno podpira tudi predloge ustavnih sprememb, ki jih je vladna koalicija vložila samostojno: da bi imenovanje sodnikov prenesli s parlamenta na sodni svet. LUKA SVETINA JAKA KRENKER/DOMOVINA 93 13. 4. 2023
Pri spremembah postopkov imenovanja vlade bi imel predsednik republike samo protokolarno funkcijo, ne bi mogel zavrniti imenovanja določenega ministra? Janez Pogorelec: Tako. Ta sprememba je predvsem posledica napake, ki smo jo naredili ob spremembi ustave leta 1991, ko so se ustrašili tedanjega predsednika Milana Kučana, rekoč, kaj pa se bo zgodilo, če ne bo želel imenovati ministrov. Odločili so se, da naj ministre imenuje kar sam Državni zbor. V sistemu – nemški parlamentarni sistem s konstruktivno nezaupnico –, po katerem smo se zgledovali, se v resnici nismo zavedali posledic: Da smo sprejeli dvojno glasovanje o vladi. Najprej glasujemo v Državnem zboru o predsedniku vlade, potem pa še enkrat o ministrih. To se nam je v preteklosti že maščevalo, od tega, da je ena koalicija imenovala predsednika vlade, druga koalicija pa ministre, pa recimo, ko je Borut Pahor želel zamenjati Karla Erjavca, pa mu to več kot mesec dni ni uspelo, ali pa primer Janka Vebra, ki je prišel v parlament po zaščito pred svojim lastnim predsednikom vlade. V trenutku, ko bi nek državni zbor glasoval proti predlogu predsednika vlade, bi se takoj postavilo vprašanje, ali takšen premier sploh še uživa podporo parlamenta. Če pa ga bo zavrnil, pa se bomo vprašali, o čem smo tukaj 12 ur sploh razpravljali. V nobenem primeru torej takšno imenovanje ministrov v parlamentu ni dobra stvar. Celo zmanjša odgovornost predsednika vlade. Zakaj? Ker predsednik vlade zlahka podeli svojo odgovornost za delo ministrov Državnemu zboru. Bil sem celo že zraven, ko je nek predsednik vlade izjavil: Ah, interpelacija o delu tega ministra, prav, kar naj ga vržejo. Na tak način to ne funkcionira v Nemčiji. Tam, če se interpelira nekega ministra, je to vedno interpelacija celotne vlade, kar pomeni, da mora priti na to interpelacijo tudi sam predsednik vlade in tega ministra braniti, ali pa ga že pred tem sam zamenjati. Če bo imel večjo moč, se bo ta odgovornost predsednika vlade do ministrov kvečjemu povečala. Več moči pomeni več odgovornosti in tukaj si Državni zbor prilašča del odgovornosti, ki v resnici sploh ni njegova. Hkrati je to reminiscenca bivšega sistema, ko je o vsem morala odločati skupščina. Ne, tukaj gre za delitev oblasti in predsednik vlade mora imeti vso odgovornost za svoje ministre. Ampak minister je imel po zdajšnjem sistemu formalno podporo celotne koalicije, mar ne? Janez Pogorelec: To je nesmiselna situacija, predsednik vlade je absolutno odgovoren za delo posameznih ministrov. Če tega nimamo, smo izmaličili sistem. To zdaj odpravljamo, poskušamo narediti sistem točno tak, kakršen je v Nemčiji, kjer to zelo dobro funkcionira. SD je dal temu predlogu samo načelno podporo, opozarjajo, da še ne vedo, kako bodo dejansko glasovali … Janez Pogorelec: Tukaj je veliko nerazumevanja. Je tudi zelo zanimivo, da sta se pri tem vprašanju pri nasprotovanju skupaj našli stranki SDS in Levica, kar v resnici pomeni odmik od prejšnjega sistema. Tukaj bi človek pričakoval, da bo SDS z obema rokama to spremembo podprla, pa moram reči, da mi je žal, da je ni in da prihaja s problematičnim predlogom, ki ne more funkcionirati. V stranki SDS pravijo, da bi takšna ustavna sprememba skozi stranska vrata uvedla predsedniški sistem … Kako vi razumete to kritiko? Jan Zobec: To kritiko razumem, ker se na prvi pogled res tako zdi, ampak treba se je vprašati, kakšne so v resnici pristojnosti predsednika republike. Jaz te pristojnosti vidim na podoben način, kakršne so pri razglasitvi zakonov. Se pravi, gre za akt najvišjega šefa država, ki s svojo avtoriteto pove, kdo je predsednik vlade. Gre za protokolarno funkcijo, ne vsebinsko. To seveda jasno pomeni, da se s tem krepi vloga predsednika vlade, ampak samo v tem protokolarnem smislu. Tukaj jaz ne vidim veliko problematičnega, mogoče vidim kot slabo edinole oslabitev vloge Državnega zbora. Najšibkejši člen te verige, ki jo ta sprememba predstavlja, je interpelacija. Na ta ugovor se lahko odgovori s tem, da je interpelacija posameznega ministra dejansko mogoča, če se interpelacija osredotoči na delo posameznega ministra. Ampak ministrovo delo bo moral braniti in na koncu za njega odgovarjati tisti, ki je zanj v resnici odgovoren. Tisti, ki ga je imenoval in komur odgovarja. To pa je seveda predsednik vlade. Vlada bo torej v tem primeru interpelirana že zato, ker predsednik vlade tega ministra ni zamenjal. Na koncu se izkaže, da tudi tisto, kar bi bilo lahko najbolj moteče, to pa je INTERVJU 21 interpelacija kot ključno orodje zavor in ravnotežij med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, tukaj vendarle deluje. V čem je smisel prenosa pooblastil potrjevanja ministrov na predsednika republike, ki ne bi mogel reči ne? Jan Zobec: Končno bi lahko rekel tudi ne. Tudi zoper zakon, kateremu globoko nasprotuje, lahko reče ne, samo takrat mora odstopiti. Če meni, da take vlade ali zakona ne bo promoviral, ker to ni skladno z njegovim etosom, je mogoče, da tega ne podpre. V tem primeru se mora takšen predsednik republike odreči funkciji. Nova Slovenija obljublja načelno podporo tudi nekaterim drugim ustavnim spremembam, katerih predlog je v Državni zbor koalicija vložila sama. Podpirate prenos pooblastil glede imenovanja sodnikov na predsednika republike? Janez Pogorelec: NSi načelno to podpira, čeprav je to koalicija vložila sama, medtem ko drugi predlogi še niso bili vloženi. Predvideva pa se vložitev predloga glede objavljanja predpisov in vložitev predloga glede sprememb v zvezi z ustavnim sodiščem. Če se osredotočimo samo na sodnike, je prenos pooblastil na predsednika republike prava stvar. Vi morate vedeti, da nikjer na svetu sodnikov ne imenuje parlament, saj je to v nasprotju s strokovnim imenovanjem sodnikov, ker se jih preprosto ne sme politično imenovati. Na drugi strani pa jih predsednik republike imenuje zgolj protokolarno, v nekakšni notarski funkciji. Kadar sodnike rednih sodišč imenuje predsednik, je to protokolarna stvar in ne more reči ne. Se pa težišče odločitve potem prenese na tistega, ki sodnike predlaga, to pa je seveda sodni svet, s katerim pa imamo pri nas določene težave, ker ne more ostati v enaki sestavi, v kakršni je zdaj in kot je predlagano. Želimo si vsaj sistema, kot ga je predlagala vlada leta 2002, torej povečanje številka članov sveta na 15. Imeli bi na eni strani 7 sodnikov, ki jih med seboj izvolijo sodniki, šest bi bilo drugih pravnikov, ki bi jih imenoval Državni zbor. V tistem predlogu pa je bila zanimiva ideja, da bi bil po funkciji član sodnega sveta tudi pravosodni minister, petnajsti član, kot jeziček na tehtnici, pa bi bil predsednik vrhovnega sodišča, ki je po 93 13. 4. 2023
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: Kulturni šok AFRIČANOV MOJA BESED
Page 5 and 6: VSEBINA 5 3 Kulturni šok Afričano
Page 7 and 8: FOTO TEDNA 7 Borut Živulović/BOBO
Page 9 and 10: PREGLED TEDNA 9 Plaz je planince po
Page 11 and 12: KARIKATURA 11 DIPLOMACIJA Urške Kl
Page 13 and 14: TEMA TEDNA 13 »Uradni obisk Republ
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 Državni zbor ima v z
Page 17 and 18: TEMA TEDNA 17 »Zaščita gorskih g
Page 19: Komentar POŽAREPORT 19 Vlada RS/Ka
Page 23 and 24: INTERVJU 23 lika napaka in on nosi
Page 25 and 26: AKTUALNO 25 TWITTER IMENOVANJE MINI
Page 27 and 28: Komentar AKTUALNO 27 pa je nujno za
Page 29 and 30: INTERVJU 29 Največji slovenski pis
Page 31 and 32: INTERVJU 31 Med kritiki je tudi Sil
Page 33 and 34: IN MEMORIAM 33 UREDNIŠTVO WIKIPEDI
Page 35 and 36: Komentar SVET 35 Kakorkoli, Trump s
Page 37 and 38: INTERVJU 37 Kako je nastala ideja o
Page 39 and 40: INTERVJU 39 lahko počaka. Če izpu
Page 41 and 42: ZGOD(B)OVINA 41 Vsi moški so voliv
Page 43 and 44: Komentar Še en hud greh leži na s
Page 45 and 46: SVOBODNO GOSPODARSTVO 45 banka osta
Page 47 and 48: verjetno izplača namestiti tudi po
Page 49 and 50: 49 pa se je zgodila velika sprememb
Page 51 and 52: ANDRAŽ ARKO Starozavezni CITATI DU
Page 53 and 54: TADEJA ZABRET KOLUMNA Starševstvo
Page 55 and 56: INTERVJU 55 Mag. Mateja Kraševec j
Page 57 and 58: INTERVJU 57 P. Arko: Oče naj otrok
Page 59 and 60: MOJCA BELCL MAGDIČ PROSTI ČAS - K
Page 61 and 62: Koledar dogodkov APRIL DOGODKI 61 1
Page 63 and 64: KRIŽANKA 63 Tomo Strle/CITRUS SEST
Page 65 and 66: aziskal spolno opredeljenost držav
Page 67 and 68: Podprite neodvisno novinarstvo. Pri

Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?