20 INTERVJU PRAVNIKA JAN ZOBEC IN JANEZ POGORELEC Kakšne USTAVNE SPREMEMBE potrebujemo Video oddaja Vroča tema se je posvetila ustavnim spremembam, ki jih predlagajo NSi, Svoboda in SD: da bi ministre imenoval predsednik republike, in ne več državni zbor. NSi načelno podpira tudi predloge ustavnih sprememb, ki jih je vladna koalicija vložila samostojno: da bi imenovanje sodnikov prenesli s parlamenta na sodni svet. LUKA SVETINA JAKA KRENKER/DOMOVINA <strong>93</strong> 13. 4. 2023
Pri spremembah postopkov imenovanja vlade bi imel predsednik republike samo protokolarno funkcijo, ne bi mogel <strong>za</strong>vrniti imenovanja določenega ministra? Janez Pogorelec: Tako. Ta sprememba je predvsem posledica napake, ki smo jo naredili ob spremembi ustave leta 1991, ko so se ustrašili tedanjega predsednika Milana Kučana, rekoč, kaj pa se bo zgodilo, če ne bo želel imenovati ministrov. Odločili so se, da naj ministre imenuje kar sam Državni zbor. V sistemu – nemški parlamentarni sistem s konstruktivno ne<strong>za</strong>upnico –, po katerem smo se zgledovali, se v resnici nismo <strong>za</strong>vedali posledic: Da smo sprejeli dvojno glasovanje o vladi. Najprej glasujemo v Državnem zboru o predsedniku vlade, potem pa še enkrat o ministrih. To se nam je v preteklosti že maščevalo, od tega, da je ena koalicija imenovala predsednika vlade, druga koalicija pa ministre, pa recimo, ko je Borut Pahor želel <strong>za</strong>menjati Karla Erjavca, pa mu to več kot mesec dni ni uspelo, ali pa primer Janka Vebra, ki je prišel v parlament po <strong>za</strong>ščito pred svojim lastnim predsednikom vlade. V trenutku, ko bi nek državni zbor glasoval proti predlogu predsednika vlade, bi se takoj postavilo vprašanje, ali takšen premier sploh še uživa podporo parlamenta. Če pa ga bo <strong>za</strong>vrnil, pa se bomo vprašali, o čem smo tukaj 12 ur sploh razpravljali. V nobenem primeru torej takšno imenovanje ministrov v parlamentu ni dobra stvar. Celo zmanjša odgovornost predsednika vlade. Zakaj? Ker predsednik vlade zlahka podeli svojo odgovornost <strong>za</strong> delo ministrov Državnemu zboru. Bil sem celo že zraven, ko je nek predsednik vlade izjavil: Ah, interpelacija o delu tega ministra, prav, kar naj ga vržejo. Na tak način to ne funkcionira v Nemčiji. Tam, če se interpelira nekega ministra, je to vedno interpelacija celotne vlade, kar pomeni, da mora priti na to interpelacijo tudi sam predsednik vlade in tega ministra braniti, ali pa ga že pred tem sam <strong>za</strong>menjati. Če bo imel večjo moč, se bo ta odgovornost predsednika vlade do ministrov kvečjemu povečala. Več moči pomeni več odgovornosti in tukaj si Državni zbor prilašča del odgovornosti, ki v resnici sploh ni njegova. Hkrati je to reminiscenca bivšega sistema, ko je o vsem morala odločati skupščina. Ne, tukaj gre <strong>za</strong> delitev oblasti in predsednik vlade mora imeti vso odgovornost <strong>za</strong> svoje ministre. Ampak minister je imel po zdajšnjem sistemu formalno podporo celotne koalicije, mar ne? Janez Pogorelec: To je nesmiselna situacija, predsednik vlade je absolutno odgovoren <strong>za</strong> delo posameznih ministrov. Če tega nimamo, smo izmaličili sistem. To zdaj odpravljamo, poskušamo narediti sistem točno tak, kakršen je v Nemčiji, kjer to zelo dobro funkcionira. SD je dal temu predlogu samo načelno podporo, opo<strong>za</strong>rjajo, da še ne vedo, kako bodo dejansko glasovali … Janez Pogorelec: Tukaj je veliko nerazumevanja. Je tudi zelo <strong>za</strong>nimivo, da sta se pri tem vprašanju pri nasprotovanju skupaj <strong>naš</strong>li stranki SDS in Levica, kar v resnici pomeni odmik od prejšnjega sistema. Tukaj bi človek pričakoval, da bo SDS z obema rokama to spremembo podprla, pa moram reči, da mi je žal, da je ni in da prihaja s problematičnim predlogom, ki ne more funkcionirati. V stranki SDS pravijo, da bi takšna ustavna sprememba skozi stranska vrata uvedla predsedniški sistem … Kako vi razumete to kritiko? Jan Zobec: To kritiko razumem, ker se na prvi pogled res tako zdi, ampak treba se je vprašati, kakšne so v resnici pristojnosti predsednika republike. Jaz te pristojnosti vidim na podoben način, kakršne so pri razglasitvi <strong>za</strong>konov. Se pravi, gre <strong>za</strong> akt najvišjega šefa država, ki s svojo avtoriteto pove, kdo je predsednik vlade. Gre <strong>za</strong> protokolarno funkcijo, ne vsebinsko. To seveda jasno pomeni, da se s tem krepi vloga predsednika vlade, ampak samo v tem protokolarnem smislu. Tukaj jaz ne vidim veliko problematičnega, mogoče vidim kot slabo edinole oslabitev vloge Državnega zbora. Najšibkejši člen te verige, ki jo ta sprememba predstavlja, je interpelacija. Na ta ugovor se lahko odgovori s tem, da je interpelacija posameznega ministra dejansko mogoča, če se interpelacija osredotoči na delo posameznega ministra. Ampak ministrovo delo bo moral braniti in na koncu <strong>za</strong> njega odgovarjati tisti, ki je <strong>za</strong>nj v resnici odgovoren. Tisti, ki ga je imenoval in komur odgovarja. To pa je seveda predsednik vlade. Vlada bo torej v tem primeru interpelirana že <strong>za</strong>to, ker predsednik vlade tega ministra ni <strong>za</strong>menjal. Na koncu se izkaže, da tudi tisto, kar bi bilo lahko najbolj moteče, to pa je INTERVJU 21 interpelacija kot ključno orodje <strong>za</strong>vor in ravnotežij med <strong>za</strong>konodajno in izvršilno vejo oblasti, tukaj vendarle deluje. V čem je smisel prenosa pooblastil potrjevanja ministrov na predsednika republike, ki ne bi mogel reči ne? Jan Zobec: Končno bi lahko rekel tudi ne. Tudi zoper <strong>za</strong>kon, kateremu globoko nasprotuje, lahko reče ne, samo takrat mora odstopiti. Če meni, da take vlade ali <strong>za</strong>kona ne bo promoviral, ker to ni skladno z njegovim etosom, je mogoče, da tega ne podpre. V tem primeru se mora takšen predsednik republike odreči funkciji. Nova Slovenija obljublja načelno podporo tudi nekaterim drugim ustavnim spremembam, katerih predlog je v Državni zbor koalicija vložila sama. Podpirate prenos pooblastil glede imenovanja sodnikov na predsednika republike? Janez Pogorelec: NSi načelno to podpira, čeprav je to koalicija vložila sama, medtem ko drugi predlogi še niso bili vloženi. Predvideva pa se vložitev predloga glede objavljanja predpisov in vložitev predloga glede sprememb v zvezi z ustavnim sodiščem. Če se osredotočimo samo na sodnike, je prenos pooblastil na predsednika republike prava stvar. Vi morate vedeti, da nikjer na svetu sodnikov ne imenuje parlament, saj je to v nasprotju s strokovnim imenovanjem sodnikov, ker se jih preprosto ne sme politično imenovati. Na drugi strani pa jih predsednik republike imenuje zgolj protokolarno, v nekakšni notarski funkciji. Kadar sodnike rednih sodišč imenuje predsednik, je to protokolarna stvar in ne more reči ne. Se pa težišče odločitve potem prenese na tistega, ki sodnike predlaga, to pa je seveda sodni svet, s katerim pa imamo pri nas določene težave, ker ne more ostati v enaki sestavi, v kakršni je zdaj in kot je predlagano. Želimo si vsaj sistema, kot ga je predlagala vlada leta 2002, torej povečanje številka članov sveta na 15. Imeli bi na eni strani 7 sodnikov, ki jih med seboj izvolijo sodniki, šest bi bilo drugih pravnikov, ki bi jih imenoval Državni zbor. V tistem predlogu pa je bila <strong>za</strong>nimiva ideja, da bi bil po funkciji član sodnega sveta tudi pravosodni minister, petnajsti član, kot jeziček na tehtnici, pa bi bil predsednik vrhovnega sodišča, ki je po <strong>93</strong> 13. 4. 2023