Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk. Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev. – Iz uvodnika urednika Tina Mamića
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk.
Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev.
– Iz uvodnika urednika Tina Mamića
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
40<br />
ZGOD(B)OVINA<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
A<br />
volilna pravica ni bila vedno<br />
taka (če je sploh obstajala),<br />
pri njej gre prav<strong>za</strong>prav<br />
<strong>za</strong> precej nov pojav. Morda<br />
se tega marsikdo ne <strong>za</strong>veda, a volilna<br />
pravica se je na slovenskih tleh <strong>za</strong>čela<br />
uveljavljati še v času Habsburške monarhije,<br />
a takrat je bila zelo omejena.<br />
Kot mnoge stvari, pove<strong>za</strong>ne s starodavno,<br />
večnarodnostno Habsburško<br />
monarhijo, tudi volilna pravica ni enostaven<br />
pojem. Različna je bila v avstrijskem<br />
in madžarskem delu države ter<br />
še dodatno v posameznih deželah. Kot<br />
lahko beremo v knjigi Volitve na Slovenskem:<br />
1861–1918 zgodovinarja Vasilija<br />
Melika, je bila deželnozborska in<br />
pozneje državnozborska volilna pravica<br />
ve<strong>za</strong>na na občinsko volilno pravico.<br />
Prvi <strong>za</strong>kon, ki je urejal volilno pravico<br />
po občinah, je bil izdan leta 1849, a ni<br />
nikoli stopil v veljavo.<br />
<strong>93</strong> 13. 4. 2023<br />
Koliko bi <strong>naš</strong> glas štel<br />
V HABSBURŠKI MONARHIJI<br />
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena<br />
od temeljnih političnih pravic državljana. Dandanes jo imamo <strong>za</strong> tako samoumevno,<br />
da marsikomu ni več velika vrednota. Pripada nam avtomatično, in sicer ko postanemo<br />
polnoletni, in je univer<strong>za</strong>lna.<br />
ZAČETEK VOLILNE PRAVICE<br />
Leta 1862, po <strong>za</strong>četku novega ustavnega<br />
obdobja, je izšel <strong>za</strong>kon, s katerim so bile<br />
<strong>za</strong>črtane osnovne določbe <strong>za</strong> ureditev<br />
občinskega življenja. Ohranil je enak<br />
volilni sistem kot <strong>za</strong>kon iz leta 1849,<br />
ki se je v večini dežel ohranil do konca<br />
monarhije. Volilni upravičenci so se delili<br />
v dve skupini. Prvi so imeli volilno<br />
pravico, ker so plačevali določen davek<br />
(davčna volilna pravica), drugi pa po<br />
svojem položaju, službi in izobrazbi ne<br />
glede na to, ali so plačevali davke ali ne<br />
(inteligenčna volilna pravica).<br />
Volivci so bili nato razdeljeni še<br />
v volilne razrede (kurije), od katerih<br />
je vsak del volil določeno število poslancev.<br />
Volivci mestne kurije, ki so<br />
<strong>za</strong>stopali slabo petino vsega prebivalstva,<br />
so volili eno četrtino poslancev.<br />
Volivci kmečke kurije pa so v deželne<br />
zbore pošiljali dve petini poslancev,<br />
čeprav so predstavljali 80 % prebivalstva.<br />
Tretjina poslanskih mest v<br />
deželnih zborih je pripadala dvema<br />
privilegiranima volilnima razredoma,<br />
veleposestnikom in trgovsko-<br />
-obrtnim zbornicam.<br />
DAVČNA SKUPINA<br />
Občinska volilna pravica je bila omejena<br />
na tiste, ki so občini plačevali direktne<br />
davke. Pogoj <strong>za</strong> občinsko volilno pravico<br />
je bilo avstrijsko državljanstvo, sicer pa<br />
niso bili pomembni ne starost, ne polnoletnost,<br />
ne moški spol. Volilno pravico so<br />
imele tudi pravne osebe. Občinska volilna<br />
pravica je bila ve<strong>za</strong>na na davke, ne na<br />
človeka. Kdor je bil v občini obdavčen, je<br />
imel volilno pravico: polnoleten moški,<br />
ženska, otrok, delniška družba, država,<br />
župnišče, samostan, bolnišnica ... Če so<br />
bili trije bratje in tri sestre skupni lastnik<br />
hiše, kmetije ali podjetja, so imeli na volitvah<br />
vsi skupaj en glas, saj so bili en volilni<br />
upravičenec.<br />
Zemljevid Habsburške<br />
monarhije leta 1856 z etnično<br />
sestavo. Slovenci so živeli<br />
večinoma pod avstrijskim cesarstvom,<br />
le Prekmurci so bili<br />
del ogrskega kraljestva.<br />
Ženska občinska volilna pravica<br />
ni bila znak priznanja ženske enakopravnosti,<br />
ampak le logična posledica<br />
ve<strong>za</strong>nosti volilne pravice na<br />
davke. Davkoplačevalka je volilno<br />
pravico sicer imela, ni pa imela pravice<br />
glasovati. Namesto poročene žene<br />
je glasoval mož, namesto vdove, ločenke<br />
ali neporočene pa moški, ki ga<br />
je <strong>za</strong> to pooblastila. Prav tako niso<br />
smeli sami glasovati otroci in osebe,<br />
ki so imele varuštvo.<br />
INTELIGENČNA SKUPINA<br />
Določene kategorije ljudi so imele občinsko<br />
volilno pravico ne glede na to,<br />
ali so plačevale davke ali ne. To so bili<br />
duhovniki, uradniki (državni in deželni,<br />
ne pa tudi okrajni, občinski, <strong>za</strong>sebni<br />
in nižji državni uslužbenci), upokojeni
Change language