Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk. Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev. – Iz uvodnika urednika Tina Mamića
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk.
Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev.
– Iz uvodnika urednika Tina Mamića
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
42<br />
ODMEV<br />
MATEVŽ KRIVIC<br />
ZMOTE o izbrisanih<br />
Komentar<br />
Kako na kratko pojasniti vse zmote in predsodke o izbrisanih, ki so tako očitno<br />
spet udarili na dan? Vztrajno jih pojasnjujem že dvajset let, in to ne le tistim na desni,<br />
a s pičlim uspehom. Tudi tisti na levi pogosto iz njih v<strong>za</strong>mejo le tisto, kar jim je všeč.<br />
No, pa poskusimo še enkrat.<br />
Problem izbrisa ni,<br />
da nekateri niso dobili<br />
državljanstva, marveč<br />
da so izgubili pravico<br />
stalnega bivališča.<br />
Ob vesti o spomeniku v obliki<br />
črke ć so tudi mene obhajali<br />
mešani občutki. Ko je<br />
17. marca v Mladini N‘toko<br />
(Miha Blažič) to označil <strong>za</strong> simbolični<br />
kič, sem mu čestital <strong>za</strong> odličen komentar.<br />
Vam pa ne morem, ker vaši trije<br />
odzivi v nedavni številki (v uvodniku<br />
in kolumni urednika Tina Mamića ter<br />
v komentarju Vida Sosiča v Domovini<br />
št. 90) žal temeljijo na zmotah.<br />
SLOVENSKO DRŽAVLJANSTVO<br />
To, da izbrisani niso hoteli slovenskega<br />
državljanstva, je velika zmota. Seveda<br />
so bili med množico izbrisanih tudi<br />
taki, toda pri ogromni večini tistih, katerih<br />
primere sem osebno raziskal (in<br />
najbrž jih nihče ni toliko kot jaz), sem<br />
ugotovil, da so povsem enako kot tisti,<br />
ki so takrat državljanstvo pridobili,<br />
dolge ure stali v vrstah, da bi pravočasno<br />
(do 26. 12. 1991) oddali vloge <strong>za</strong><br />
državljanstvo. Ko so prišli do okenca,<br />
pa prošenj niso hoteli sprejeti, ker niso<br />
imeli dokazila o bosanskem ali srbskem<br />
državljanstvu oz. rojstnega lista od<br />
tam. Ali so jih odslovili vljudno ali so jih<br />
surovo nagnali, je drugotnega pomena.<br />
V vsakem primeru je bilo dejanje uradnikov<br />
in centrale v Ljubljani, ki je tako<br />
ravnanje takratnim 64 občinam uka<strong>za</strong>la,<br />
kaznivo. Tudi po takratnem <strong>za</strong>konu<br />
je bil uradnik namreč dolžan vlogo, ki<br />
ji še kaj manjka, sprejeti in dati rok <strong>za</strong><br />
dopolnitev. Neuki prosilci tega seveda<br />
niso vedeli. Ko sem <strong>za</strong> to izvedel deset<br />
in več let kasneje, pa je kazenski pregon<br />
<strong>za</strong> izvirni greh že <strong>za</strong>staral.<br />
NI ŠLO ZA DRŽAVLJANSTVO<br />
Da Tino Mamić tega ne razume, je<br />
delno opravičljivo, ker je bil v svojem<br />
primeru <strong>za</strong>veden od uradnice. Toda<br />
kasneje je, kot sam piše, vendarle izvedel,<br />
da je imel republiško državljanstvo<br />
takratne SR Hrvaške in ne slovenskega,<br />
<strong>za</strong>to danes ne bi smel napisati, kot<br />
je napisal: »Leta 1992 sem čez noč izgubil<br />
stalno bivališče in s tem tudi slovensko<br />
državljanstvo.« Slovenskega<br />
državljanstva ni izgubil, saj ga sploh<br />
ni imel – le mislil je, da ga ima. Ni bil<br />
edini, ki je takrat živel v tej zmoti (razen<br />
pravnikov nihče sploh ni vedel, da<br />
smo imeli poleg državljanstva SFRJ še<br />
nekakšno republiško državljanstvo),<br />
toda danes te zmote ne bi smel več prikazovati<br />
kot resnice.<br />
V Ljubljani bodo postavili spomenik izbrisanim s črko Ć.<br />
Arhiv avtorjev<br />
Da, res je od okrog 200.000 »južnjakov«<br />
skoraj 90 % dobilo slovensko<br />
državljanstvo oz. točneje: 171.000<br />
jih je dobilo državljanstvo in le okrog<br />
29.000 ne. Kakšnih 3.000 od teh je<br />
Slovenijo <strong>za</strong>pustilo še pred izbrisom<br />
(recimo, ker je niso marali), ostalih<br />
25.671 pa je imelo pravico ostati v Sloveniji<br />
tudi brez državljanstva, in sicer<br />
le z dovoljenjem <strong>za</strong> stalno prebivanje.<br />
Problem ne<strong>za</strong>konitega in sramotnega<br />
izbrisa torej ni v tem, da je država večini<br />
izbrisanih s kaznivim ravnanjem<br />
svojih uradnikov preprečila, da bi pridobili<br />
slovensko državljanstvo, ampak<br />
v tem, da jim je nato ne<strong>za</strong>konito odvzela<br />
tudi status <strong>za</strong>konitih stalnih prebivalcev<br />
Slovenije, ki so ga dotlej imeli<br />
kot državljani SFRJ.<br />
<strong>93</strong> 13. 4. 2023
Change language