Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk. Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev. – Iz uvodnika urednika Tina Mamića
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk.
Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev.
– Iz uvodnika urednika Tina Mamića
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
AKTUALNO<br />
25<br />
TWITTER<br />
IMENOVANJE MINISTROV<br />
Koalicijski Gibanje Svoboda in Socialni<br />
demokrati so z opozicijsko Novo<br />
Slovenijo predstavili predloge <strong>za</strong> spremembo<br />
ustave. Omenjene stranke<br />
podpirajo, da ministre imenuje predsednik<br />
republike in ne Državni zbor,<br />
kot veleva sedanja ureditev. Slovenski<br />
sistem je unikum v Evropi. Po besedah<br />
Jane<strong>za</strong> Ciglerja Kralja (44) iz Nove<br />
Slovenije bi se s spremembami približali<br />
nemškemu modelu, ki je bil <strong>naš</strong><br />
vzor že ob osamosvojitvi države.<br />
Cigler Kralj je povedal, da po novem<br />
predlogu predsednik ne bi smel <strong>za</strong>vrniti<br />
imenovanja ministrov, podobno kot ne<br />
more <strong>za</strong>vrniti razglasitve <strong>za</strong>konov. To<br />
pomeni, da nova vlada ne bi bila v negotovosti,<br />
ali bo predsednik potrdil nove<br />
ministre ali ne. Sedaj obstaja možnost,<br />
da imamo situacijo z dvema predsednikoma<br />
vlade, ko eden uradno sicer ni več<br />
predsednik vlade, a še vedno opravlja<br />
uradne posle, drugi, novi, pa ima že<br />
izbrano skupino ministrov, a še nima<br />
vseh pooblastil. Predlog ustavne spremembe<br />
želi tako situacijo odpraviti.<br />
Namesto interpelacije posameznih<br />
ministrov bi imeli poslanci možnost interpelirati<br />
celotno vlado (ta možnost sicer<br />
že obstaja). Vsaka interpelacija bi bila<br />
interpelacija celotne vlade. S tem bi se,<br />
kot pravi Cigler Kralj, nadzorna funkcija<br />
Državnega zbora povečala, ne pa zmanjšala,<br />
saj bi na interpelacijah vedno moral<br />
biti prisoten tudi predsednik vlade. S<br />
Razmeroma nenavaden prizor: Janez Cigler Kralj (44) iz NSi<br />
predlaga ustavne spremembe z Borutom Sajovicem (62) iz<br />
Svobode (levo) in Janijem Prednikom (36) iz SD (desno).<br />
tem bi ukinili dolge celodnevne interpelacije<br />
v Državnem zboru.<br />
Nova Slovenija je predlagala tudi<br />
odpravo <strong>za</strong>slišanj ministrskih kandidatov,<br />
<strong>za</strong> kar pa v koaliciji ni konsen<strong>za</strong>.<br />
Gre <strong>za</strong> parlamentarna <strong>za</strong>slišanja pred<br />
<strong>za</strong>četkom funkcije, ki so značilnejša <strong>za</strong><br />
ameriški sistem, manj smisla pa imajo<br />
v parlamentarnih demokracijah.<br />
IMENOVANJE SODNIKOV<br />
V javnosti trenutno vlada največje<br />
<strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> spremembe na področju<br />
imenovanja sodnikov. V trenutni<br />
ureditvi sodnike voli Državni zbor na<br />
predlog Sodnega sveta. Sodni svet je<br />
sestavljen iz enajstih članov, od tega<br />
jih pet izvoli Državni zbor na predlog<br />
predsednika republike (večinoma gre<br />
<strong>za</strong> pravne strokovnjake in profesorje<br />
prava), šest pa jih iz svojih vrst izvolijo<br />
sodniki. Predlagatelji pojasnjujejo, da<br />
gre tudi pri tem <strong>za</strong> sistem, ki je smiseln<br />
<strong>za</strong> sisteme s skupščino.<br />
V primerljivih državah sodnike<br />
imenuje bodisi predsednik republike<br />
(pri tem jih ne izbere, ampak zgolj imenuje<br />
na funkcijo, izbere pa jih sodni<br />
svet) bodisi sam sodni svet. Podoben<br />
sistem kot mi so pred leti sicer imeli<br />
tudi na Hrvaškem in v Makedoniji, a so<br />
ga naposled spremenili.<br />
Med strankami je prišlo do konsen<strong>za</strong>,<br />
da bi sodnike imenoval predsednik<br />
republike, predlagal pa bi jih Sodni<br />
svet. NSi je sicer želela spremeniti njegovo<br />
sestavo, a se je pri tem <strong>za</strong>taknilo.<br />
Predlog NSi sledi <strong>za</strong>mislim Matevža<br />
Krivica (80) iz leta 2002, po katerih v<br />
Sodnem svetu nihče ne bi imel večine.<br />
Sestavljalo naj bi ga 15 članov, od tega<br />
bi bilo sedem članov sodnikov, šest<br />
imenovanih od Državnega zbora, člana<br />
bi bila tudi pravosodni minister in<br />
predsednik Vrhovnega sodišča.<br />
Glede ustavnih reform opozicija<br />
tako ostaja razdeljena: NSi jih podpira,<br />
SDS pa ima pomisleke. Predsednik<br />
največje opozicijske stranke Janez Janša<br />
(64) je že pred dnevi na družbenem<br />
omrežju povzel svoje pomisleke in <strong>za</strong>pisal,<br />
da predlagane reforme pomenijo<br />
zmanjšanje demokratičnega nadzora.<br />
V SDS menijo, da bi s spremembami<br />
storili korak proti kvazi predsedniškemu<br />
sistemu, v katerem bi se odvzelo<br />
določeno moč <strong>za</strong>konodajni veji oblasti,<br />
torej parlamentu, in jo podelilo predsedniku<br />
vlade.<br />
VERJETNOST SPREMEMB<br />
Manjša verjetnost je <strong>za</strong> spremembo volilnega<br />
sistema oziroma ta reforma je<br />
veliko težje izvedljiva. V Novi Sloveniji<br />
podpirajo odpravo volilnih okrajev in<br />
uvedbo preferenčnega glasu v volilnih<br />
enotah. To podpirajo tudi v Gibanju<br />
Svoboda in Levici. V SDS predlogu nasprotujejo,<br />
prav tako je <strong>za</strong>držke slišati iz<br />
Socialnih demokratov.<br />
Ustavne spremembe je sicer težko<br />
doseči, saj je potrebnih 60 glasov, torej<br />
dvotretjinska večina. Spremembe<br />
ustave pa podpirajo v Gibanju Svoboda,<br />
Novi Sloveniji in Socialnih demokratih,<br />
ne podpira pa jih SDS. Levica<br />
naj bi predloge načeloma podpirala,<br />
a po neuradnih informacijah <strong>za</strong>radi<br />
vključitve Nove Slovenije predlogov ne<br />
želi podpreti.<br />
Če umanjkajo glasovi Levice,<br />
ustavne spremembe ne bodo sprejete<br />
(vse koalicijske stranke in Nova Slovenija<br />
imajo skupaj 61 poslancev, brez<br />
Levice pa je glasov 56). Navkljub skupnemu<br />
nastopu na novinarski konferenci<br />
pa v Novi Sloveniji <strong>za</strong>trjujejo, da<br />
to ne pomeni njihovega vstopa v koalicijo.<br />
Poudarili so, da bodo podpirali<br />
koalicijske predloge, ki bodo dobri. To<br />
je pred časom napovedala tudi SDS. <br />
Mnenja pravnikov glede<br />
spremembe ustave so deljena.<br />
<strong>93</strong> 13. 4. 2023
Change language