Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk. Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev. – Iz uvodnika urednika Tina Mamića
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk.
Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev.
– Iz uvodnika urednika Tina Mamića
- TAGS
- wwwdomovinaje
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
27<br />
pa je nujno <strong>za</strong>radi varnosti avstrijskega<br />
prebivalstva,« je še dejal.<br />
Migracijski pritisk v Sloveniji in Italiji<br />
se je v <strong>za</strong>dnjih mesecih močno povečal,<br />
<strong>za</strong>to se mora Avstrija odzvati in<br />
pripraviti »pravočasno«, saj se moramo<br />
<strong>za</strong> vsako ceno izogniti lanskim razmeram.<br />
Okrepiti je treba »pritisk na tihotapsko<br />
mafijo«. Letos – v prvem četrtletju<br />
– je bilo aretiranih že približno 80<br />
tihotapcev ljudi, komentira v radijskem<br />
intervjuju Karner.<br />
800.000<br />
600.000<br />
400.000<br />
764.033<br />
RAZLIKA V OCENI<br />
Policija na <strong>za</strong>hodnobalkanski migracijski<br />
poti in v drugih evropskih državah<br />
učinkovito preprečuje ne<strong>za</strong>konite migracije<br />
in tihotapljenje ljudi, čeprav njihovo<br />
število narašča, je v torek povedal<br />
notranji minister Boštjan Poklukar ob<br />
koncu 11. neformalnega srečanja notranjih<br />
ministrov procesa Brdo o upravljanju<br />
migracij v Portorožu.<br />
Analiziral je tudi stanje, kot so <strong>za</strong>pisali<br />
v sporočilu <strong>za</strong> javnost: »Zahodnobalkanska<br />
pot je v <strong>za</strong>dnjih letih ena<br />
glavnih migracijskih poti v Evropo.<br />
Novi trendi so v nenehnem porastu,<br />
tihotapske mreže pa se nenehno prilagajajo<br />
in so gonilo ne<strong>za</strong>konitih migracij.<br />
Slovenija pri tem ni izjema.« Kakšni<br />
bodo ukrepi pa ostaja še neznanka.<br />
Na novinarski konferenci je Poklukar<br />
večkrat ponovil, da slovenska policija dela<br />
dobro in da je pri preprečevanju tihotapljenja<br />
ljudi učinkovita. Kot je še dejal, mora<br />
policija najti še druge načine <strong>za</strong> omejevanje<br />
ne<strong>za</strong>konitih migracij, saj migracijske<br />
poti sedaj potekajo drugače: »Če smo imeli<br />
še pred nekaj leti migracije v gozdovih, jih<br />
imamo zdaj na cesti, preko mejnih preho-<br />
200.000<br />
0<br />
3.089 4.685<br />
43.355<br />
130.325<br />
12.179 15.152<br />
61.735<br />
145.600<br />
8.394<br />
2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 2023<br />
Gibanje števila migrantov po t. i. balkanski poti po podatkih Frontexa.<br />
dov, ki to niso več,« je poudaril. Dodal je,<br />
da se mora ljudem »nekoliko opravičiti,<br />
kajti včasih bodo deležni kakšne prometne<br />
kontrole več, kot so je bili v preteklosti,<br />
ampak treba je razumeti.«<br />
Je pa slovenski minister priznal,<br />
da je število prebežnikov v Sloveniji in<br />
povsod ob <strong>za</strong>hodnobalkanski poti letos<br />
izjemno visoko, vendar konkretnih<br />
podatkov ni navedel.<br />
SLOVENSKI<br />
BIROKRATSKI ODZIV<br />
Pri <strong>za</strong>dnjem podaljšanju nadzora na<br />
notranji meji 11. novembra lani je Avstrija<br />
kot razlog navedla povečanje<br />
migracijskih tokov, med drugim tudi<br />
<strong>za</strong>radi vizumskih politik na Zahodnem<br />
Balkanu, povečanje sekundarnih<br />
migracij <strong>za</strong>radi trenutnih razmer na<br />
zunanji meji EU-ja ter dejavnosti organiziranih<br />
skupin tihotapcev.<br />
Slovensko zunanje ministrstvo je<br />
takrat sporočilo, da je odločitev Avstrije<br />
o vnovičnem podaljšanju nadzora<br />
na meji s Slovenijo neutemeljena, saj<br />
Dunaj ni doka<strong>za</strong>l obstoja nove varnostne<br />
grožnje. Ob tem je opozorilo na<br />
sodbo Sodišča EU-ja, da podaljševanje<br />
nadzora na meji <strong>za</strong>radi iste grožnje ni<br />
skladno s pravom EU-ja. Slovenija je<br />
takrat izrazila pričakovanje, da bo Avstrija<br />
izvajanje <strong>za</strong>časnega nadzora na<br />
meji s Slovenijo ukinila, ki pa se pričakovano<br />
ni uresničilo.<br />
<br />
PREBEGI LETA 2022<br />
Agencija EU <strong>za</strong> meje Frontex je lani<br />
odkrila približno 330 000 ne<strong>za</strong>konitih<br />
prehodov meje, kar je <strong>za</strong> 64 % več<br />
kot leta 2021 in največ od leta 2016.<br />
Največje povečanje je bilo <strong>za</strong>beleženo<br />
na <strong>za</strong>hodnobalkanski in vzhodnosredozemski<br />
poti, kjer je število naraslo<br />
<strong>za</strong> 136 % oziroma 108 %. Samo na<br />
<strong>za</strong>hodnobalkanski poti je bilo leta<br />
2022 45 % vseh ne<strong>za</strong>konitih vstopov.<br />
Nevarna osrednjesredozemska pot je<br />
medtem predstavljala skoraj tretjino<br />
vseh takšnih prihodov (+51 % na letni<br />
ravni). Najpogosteje so bili prijavljeni<br />
državljani Sirije, Afganistana<br />
in Tunizije.<br />
PROŠNJE ZA AZIL<br />
Države EU, Norveška in Švica so leta<br />
2022 skupaj prejele 966 000 novih prošenj<br />
<strong>za</strong> azil, kar je <strong>za</strong> več kot 50 % več kot<br />
leto prej. To je bilo tudi največje število,<br />
ki ga je Agencija EU <strong>za</strong> azil (EUAA) <strong>za</strong>beležila<br />
od leta 2016, ko je bilo vloženih<br />
več kot 1,2 milijona prošenj. Število prošenj<br />
<strong>za</strong> azil v EU se je povečalo <strong>za</strong> 50 %<br />
in leta 2022 doseglo 966 000.Agencija<br />
<strong>za</strong> azil je navedla, da so prošnje leta<br />
2022 dosegle najvišjo raven »doslej«<br />
<strong>za</strong> številne narodnosti, vključno z<br />
državljani Indije, Burundija, Maroka,<br />
Tunizije, Egipta, Demokratične republike<br />
Kongo, Peruja, Moldavije, Jemna,<br />
Belorusije in Kube.<br />
Podatki <strong>za</strong> leto 2022 ne vključujejo<br />
velike večine od štirih milijonov ukrajinskih<br />
beguncev, ki so pobegnili pred<br />
vojno v Rusiji in katerih prošnje so bile<br />
obravnavane ločeno na podlagi direktive<br />
o <strong>za</strong>časni <strong>za</strong>ščiti.<br />
VRNITVE<br />
Po podatkih Evropske komisije je vsako<br />
leto približno 500 000 tujcem odrejeno,<br />
da <strong>za</strong>pustijo blok, ker so vstopili ali<br />
prebivajo ne<strong>za</strong>konito. Vendar se jih le<br />
približno 30 % vrne na<strong>za</strong>j v matično<br />
državo ali državo, iz katere so pripotovali<br />
v EU. Lani je agencija Frontex<br />
vrnila nekaj manj kot 25 000 oseb, kar<br />
je nov rekord. Približno 40 % jih je EU<br />
<strong>za</strong>pustilo prostovoljno.<br />
<strong>93</strong> 13. 4. 2023
Change language