Domovina 93: Politični turizem za naš denar (Predogled)
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk. Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev. – Iz uvodnika urednika Tina Mamića
Kdor pozna afriške diplomate, ve, da jim protokol veliko pomeni. Več kot Evropejcem. Zato slovenski poslanki res ne bi mogli izbrati bolj neprimernega sloga oblačenja, kot sta ga ubrali na uradnem obisku v Afriki. V Ugandi, kjer je parlament po izgledu podoben britanskemu, z zelenimi usnjenimi sedeži, kjer težko najdeš politika brez kravate, so gotovo doživeli kulturni šok ob pogledu na potetovirano predsednico parlamenta v kratki majici z dekoltejem, ali ko so uzrli golo poslankino koleno štrleče skozi zevajočo luknjo kavbojk.
Zaradi novinarskih napak in gole kože na državniškem obisku ne bo katastrofalne škode. Posebej če nas to lahko spravi v smeh in dobro voljo. So pa vse te stvari pokazatelj nečesa drugega: nadvse borne omike najpomembnejših slovenskih politikov in novinarjev.
– Iz uvodnika urednika Tina Mamića
- TAGS
- wwwdomovinaje
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
22<br />
INTERVJU<br />
eni strani sodnik, po drugi strani pa<br />
ga imenuje Državni zbor. Tako bi uravnotežili<br />
to sestavo, kar je manj akuten<br />
problem, ker se sodnike že zdaj predlaga<br />
z dvotretjinsko večino, tako da sami<br />
sodniki ne morejo odločati o tem. Kar<br />
je bistveno, je to, da če bi bila zraven v<br />
sodnem svetu še pravosodni minister<br />
in predsednik vrhovnega sodišča, bi to<br />
postal organ, ki bi lahko odločal o vseh<br />
pomembnih <strong>za</strong>devah v sodstvu. To pa<br />
bi dejansko pomenilo korak naprej.<br />
Narobe je reči, da ob teh težavah v sodstvu,<br />
ki se jih vsi <strong>za</strong>vedamo, ne smemo<br />
spremeniti ničesar.<br />
Vi ste vrhovni sodnik, kako vi gledate<br />
na te predlagane spremembe?<br />
Jan Zobec: Na te spremembe gledam<br />
drugače kot večina sodnikov in etablirane<br />
pravne stroke. Menim, da te<br />
spremembe niso dobre, ker ne ustre<strong>za</strong>jo<br />
sociologiji slovenske tranzicijske<br />
stvarnosti. Ta pa je podobna kot v drugih<br />
tranzicijskih državah. Tam je endemično,<br />
da so se v sodstvu oblikovale<br />
sodne oligarhije ali pa klani, o čemer<br />
se zlasti veliko piše na Slovaškem, pa<br />
recimo v Gruziji. Semkaj spadata tudi<br />
Slovenija in Hrvaška, kjer se te stvari<br />
dogajajo znotraj sodstva. Ob prehodu<br />
iz nedemokratičnega v demokratični<br />
režim se niso zgodile personalne spremembe<br />
v sodstvu. Prej je v stražarskem<br />
stolpu panoptikuma – če uporabimo to<br />
Benthamovo alegorijo, ki jo je potem<br />
razvil še Peter Čuroš, slovaški raziskovalec<br />
– sedela partija in nadzorovala<br />
sodnike. Ob t. i. osamosvojitvi sodstva<br />
so najvplivnejše položaje <strong>za</strong>sedli sorodniki<br />
ali bližnji sorodniki vodilnih mož<br />
partije, ki so prej obvladovali ta položaj.<br />
Oblikovale so se te oligarhije določenih<br />
vplivnih sodnikov, ključni problem neodvisnosti<br />
sodstva v mladih demokracijah<br />
pa ni institucionalna neodvisnost,<br />
ampak je problem notranja, mikro<br />
neodvisnost od teh struktur. Če boste<br />
šli brat različne razprave na to temo,<br />
boste videli, da je to velik problem. In<br />
zdaj odvzemati v sistemu nadzorov in<br />
ravnotežij pristojnost Državnemu zboru<br />
kot aktu ravnotežja, kjer se vlade<br />
menjujejo levo in desno in kjer se konec<br />
koncev tudi sam Državni zbor menjuje,<br />
se mi ne zdi korak v pravo smer. Da bi<br />
bil slovenski sistem edini takšen primer<br />
v svetu, ne drži. Sistemov je več.<br />
Najpogostejši je italijanski model sodnega<br />
sveta, kjer imajo sodniki večino in<br />
kjer je predsednik sveta predsednik republike.<br />
Po tem modelu je nekako tudi<br />
<strong>93</strong> 13. 4. 2023<br />
slovenski sodni svet urejen. Drug model<br />
je ministrski model, kjer člane imenuje<br />
minister, takšen je nemški in češki ter<br />
je odlično delujoč. Naš model je tretji<br />
in ni edini. Če pogledate Islandijo, je<br />
Evropsko sodišče v nekem primeru njen<br />
model označilo <strong>za</strong> dober, kjer je Državni<br />
zbor potrjevalni organ tistega, kar<br />
predlaga sodni svet. Kontrolira torej<br />
<strong>za</strong>konitost imenovanja, nima pa političnih<br />
pristojnosti presojati.<br />
Janez Janša je opozoril na to,<br />
da Slovenija še ni imela desnega<br />
predsednika. Se vam ne zdi to problem,<br />
ko govorimo o imenovanju<br />
sodnikov?<br />
Janez Pogorelec: Drži to, da Slovenija še<br />
ni imela desnega predsednika. Ampak to<br />
še ne pomeni, da ga nikoli ne bo. Druga<br />
stvar pa je seveda, če je <strong>za</strong>radi tega treba<br />
reči, naj predsednik ne imenuje sodnikov.<br />
Da naj jih imenuje Državni zbor in<br />
naj se tam razpravlja o sodnikih na neprimeren<br />
način, celo o konkretnih sodbah,<br />
kar lahko sodnika stane tega, da bi<br />
postal vrhovni sodnik. Prednost imenovanja<br />
po predsedniku republike je ta, da<br />
tega imenovanja ne more <strong>za</strong>vrniti. To pa<br />
pomeni, da je težišče odločanja na sodnem<br />
svetu, tam pa bi res lahko več naredili<br />
<strong>za</strong> transparentnost in večjo profesionali<strong>za</strong>cijo<br />
njegovega dela. Ne morejo biti<br />
člani sodnega sveta angažirani honorarno<br />
<strong>za</strong> 50 evrov na sejo. Dejansko bi moral<br />
sodni svet dobiti težo. Velikokrat gredo<br />
sodniki na sindikalističen princip, namesto<br />
kvalitetnega sodnika v svet izvolijo<br />
človeka, <strong>za</strong> katerega mislijo, da se bo<br />
bolje boril <strong>za</strong> njihove sindikalne pravice.<br />
Mi moramo torej dobiti novo sestavo, a<br />
te probleme sodnega sveta zdajšnji predlog<br />
koalicije še ne naslavlja.<br />
Kako pa je z ustavnimi sodniki?<br />
Jan Zobec: Imenovanje ustavnih sodnikov<br />
je na prvi pogled neproblematično.<br />
Ko pa pogledamo sedanjo strukturo in<br />
kako so bili imenovani, pa kaže na veliko<br />
politi<strong>za</strong>cijo le tega. Kjer se je, kar je<br />
tudi edina napaka bivšega predsednika<br />
republike, a po mojem mnenju zelo ve-<br />
Jan Zobec (67) je diplomiral na Pravni<br />
fakulteti Univerze v Ljubljani.<br />
Najprej je kot sodnik delal na temeljnem<br />
in višjem sodišču, leta 2003 pa<br />
je postal sodnik Vrhovnega sodišča<br />
Republike Slovenije. Leta 2008 je<br />
postal ustavni sodnik, po izteku devetletnega<br />
mandata pa je nadaljeval<br />
službo vrhovnega sodnika.
Change language