Julij - Planinski Vestnik

Visokih Tur, ko so ga pa na jugu drugače imenovali. Kajti stvar je taka,
da je bila severna stran ponemčena ali nemška, ko so na jugu, čeprav se
tu ni več zdržema govorilo slovensko, pa bili še živi po Slovencih in slovenstvu
sledovi. Visoke Ture so gore mejnice, etnična meja, zato ni čudo,
da so v danih razmerah pri Nemcih na severu veljale za venedske,
vindske, windisch19 .
V 16. stoletju se pojavi za Venedigerjevo gorsko skupino, posebno za
njeno južno stran, ime »Windisch — Tauern«. To nam pokaže zemljevid
Wolfganga Laziusa »Typi chorographici Austriae, Viennae 1561«, najstarejša
doslej znana karta Tirolske in najpomembnejše avstrijsko kartografsko
delo tiste dobe. 20 Ne dolgo po tistem je izdal Gerhard Kremer —
Mercator (1512—1594), slavni reformator kartografije, kot se o njem piše,
za svoj atlant zemljevid Salzburške in Koroške z naslovom »Die Hohen
Tauern nach G. Mercator 1585« (Visoke Ture po G. Mercatorju). Na njem
se pa imenuje Windisch Taurn gorski prelaz više Virgenske doline, pod
Grossvenedigerjem. 21
Vseskozi do najnovejšega časa se pri Nemcih oglašajo etimologi s kaj
bizarnimi razlagami in zaključki. Venediger, ker ima ime slovenskega
izvora, jim ne da miru. S tezo, ki danes v znanstvu splošno prevladuje,
se ne morejo sprijazniti. Še nedavno so našli, da se v goratih predelih
krajevni ali ledinski imeni Venedig, Venezia neredko pojavljata. Ustavili
so se v dolini Villnoss in tam dobili kmetijo »Venedig«. V starih knjigah
je vpisana »Fein — Odinggut«, lastnik »Feinodinger« dandanes poznan
z imenom »Venediger«. Okoli teh dejstev se je razbohotila neznanska
diskusija. Na kratko, razlagali so, da je Oding = Ode, puščoba, češ katera
druga označba bi bolje pristajala neizmerni ledeni puščavi Venedigerjeve
gmote. Zaradi prvega zloga »Fein« so se obotavljali, prišli so pa do takih
zaključkov: Fein je Firn, Ferner (t. j. ledenik), torej Feinodinger =
puščobni ledenik. V narečju Fenedinga in Fenediga, z nosnikom tem in
tem, pa imamo besedo Venediger, prastaro nemško jezikovno dobrino
(»uraltes deutsches Sprachgut«), brez italijanskega sledu. 22
Prav kmalu za Biichlmannom, še leta 1927, je z razlaganjem imena
Venediger nastopil Kari Felix Wolff iz Bolcana, ki se je mnogo bavil
z etimologijo gorskih imen. V bistvu je takrat le rekel, da je pomen
imena neznan in da zato še ne more podati dokončne sodbe, da pa ono
19 Podobnih primerov za nastajanje imen nam ni treba hoditi daleč iskat.
Nemški Korošci imenujejo še dandanašnje Karavanke po Kranjcih in Kranjski
onstran gora Krainberg, Krainberge (Kranjske gore). Goram ali brdom kakor
Col Sclav, Filon dei Sclas, Filone Slavi i. pod. v Zapadnih Julijcih niso dali
imen Rezijani ali Depaljani, prebivalci Depalje vesi v Kanalski dolini, še vsi
Slovenci do tragičnih selitev po usodnih opcijah pred dvajsetimi leti, —
marveč so ta imena ustanovili Furlani, njihovi sosedje »na oni strani«. In na
Tolminskem so bili hribovski Nemškorutarji, tirolski naseljenci v Rutu ali
Nemški Koritnici pod Rodico. poimenovali goro, ki jih loči od praslovenske
Koritnice, tiste v dolini, ob Bači, »Windischkobel«. (V krajih, od koder njih
rod izvira, pomeni Kobel ali Kowel goro, hrib.)
20 Otto Knorr, n. m., str. 5—6.
21 Eugen Oberhummer: »Die Entstehung der Alpenkarten«, Zeitschrift des
deu. u. osterr. Alpenvereins 1901, str. 36—38.
Omenjeno bodi, da so prvotno z imenom Tauern imeli v mislih le gorske
prelaze: Korntauern, Krimmler Tauern, Raurisertauern, Kalser Tauern, Velbertauern,
v Nizkih Turah še Hohentauren. Imena sedel in škrbin so bila
s časom prenesena na gorske grebene.
Etimološko razlago imen Tauern-Ture gl. v članku Franceta Bezlaja
»Predslovanski ostanki v slovenščini«, «Naša sodobnost« 1958, str. 687—688.
22 Dr. Eduard Buchlmann v »Mitteilungen des deu. u. osterr. Alpen-
vereins« 1927, str. 214.