30 novih smeri, in to vse težke. Od povsod je v Italijo prinesel tudi zbirke za muzeje in botanične vrtove. GAŠERBRUM IV so lani zavzeli Italijani, znana Walter Bonatti in Carlo-Mauri. Na vrh sta odšla iz tabora VI v višini 7750 m in sta imela do vrha še 230 m. Za prvih 100 m sta porabila tri ure, to se pravi, zelo malo. Nato so težave v skale zrasle na III in IV. Vršac Gašerbrunna IV je namreč iz belega apnenca, podobnega marmorju. Vrh tvori pet stolpičev. Italijana sta se odločila za tretjega. Zaradi krušljivosti so klini slabo prijemali, težavnost pa je mestoma iz IV zrastla tudi do V. kar je v višini 8000 m pač še težje. Rabila sta dve uri, da sta prišla na vrh srednjega zobu, potem pa sta morala takoj obrniti, ker je grozilo slabo vreme. Za sestop sta rabila šest ur — za 230 m, za vzpon 8 ur. Potem je snežilo vso noč, sestop od tabora VI v tabor V je bil skrajno tvegan, vendar drugega ni kazalo. V taboru V sta ju pričakovala Gobbi in De Franceschi. Prvi je pripravljal čaj, drugi pa jima je šel nasproti, 30 m od šotora pa je v megli stopil z grebena in zdrsnil po pobočju z naklonino 60° kakih 100 m daleč. Ostala trojica ga je že imela za izgubljenega, vendar se je nekako izvlekel in sam prišel nazaj v tabor V. ARGENTINE ni med pomembnimi gorami Švice, pomembna pa je za švicarski sodobni alpinizem, ker je švicarska naveza Apotheloz - Jaquet lani v njej zarisala nekaj »modernih« smeri. Smer po veliki zajedi ima štiri mesta VI. stopnje, tri V in več kot 60 m zgolj tehničnega plezanja Ai in As. Za 250 m sta porabila v tej smeri 60 klinov, 7 sta jih morala v skali pustiti. Drugo smer sta izplezala na stolp z imenom Grand Gendarme. Težavnost nikjer ne pade pod IV + , eno mesto je VI, tri V, 20 m je Ai. POINTE WALKER v Grandes Jorasses 1. 1958 niso zmogli samo Nemci Brandler — Raditschnig, Diemberger — Stephan, temveč tudi Francozi Vaucher — Terond in Demanges — Senailler — Jaccoud, sama nova francoska imena. 5. in 6. avgusta sta pokojni Jean Couzy in Rene Desmaison v Point Margherite (4066 m) v Grandes Jorasses potegnila novo smer, visoko 900 m, težavnost V. Bivakirala sta 50 m pod vrhom. WILFRID NOYCE je eden od simpatičnih zmagovalcev Everesta. O vzponu je izdal knjigo (288 strani) pod naslovom »Ali smo res osvojili Everest?«, torej precej drugačnim, kot ga ima Huntova knjiga o istem slavnem vzponu. Knjiga vsebuje zanimive refleksije o odnosu človeka do gore, ki daje vsakomur svoje. Noyce v knjigi slika svoj Everest in si pri tem nič ne domišlja, da bi mogel biti objektiven. Noče biti senzacionalen, hoče biti odkrit in pošten. Noyce je star 35 let, po poklicu šolnik, direktor. Pred vojno je bil med najboljšimi angleškimi alpinisti. Med vojno je bil v letalski službi v Kašmirju. Po vojni je bil v Garshvalu in je v Sikkimu prišel na Pauhunri (7160 m). AVION CHOUCAS je 12. julija 1958 pristal na Dome du Gouter (4304 m). Pilotiral ga je šef pilotov Henri Giraud iz dauphinejskega Aerokluba. nančna sredstva na razpo- lago SZDL občine Črnuče, ki je bila organizator te ko- lonije. V celoti je posto- janko obiskalo 1115 planin- cev. Večjih skupinskih izle- tov društvo ni uspelo orga- nizirati, pač pa so člani v manjših skupinah obisko- vali Kamniške Alpe, Po- horje, <strong>Julij</strong>ce in Karavanke. Uspel je le večji skupinski izlet pionirjev na Črni vrh nad Jesenicami. Na pobudo učiteljskega zbora in mla- dine z Dola so dne 15. I. 1959 v Dolu formirali sku- pino, ki šteje 15 članov in 12 pionirjev. V lanskem šol- skem letu je društvo na novo vključilo 87 pionirjev. Društvo je štelo leta 1957 skupaj 138 članov, v letu 1958 pa je porastlo na 201 člana. Od tega je starejših članov 90. PD POLJCANE. V pre- teklem letu je bil upravni odbor društva sicer okrep- ljen z nekaterimi mlajšimi člani, kljub temu pa mu ni uspelo dvigniti števila član- stva in poživiti njegovo de- javnost. Društvo vključuje le 54 članov, nima pa mla- dincev in pionirjev. Orga- niziralo je 4 skupinske izlet in eno predavanje z barv- nimi diapozitivi. Vsa teža dela je bila tudi lansko leto prenesena na upravljanje Doma na Boču, ki jim za- radi premajhnega obiska prizadeva že dalje časa ve- like skrbi. Društvo si po- maga, kakor si pač more, da pride do potrebnih fi- nančnih sredstev. Velik del izgube, ki je nastal med letom, je društvo pokrilo z dohodki prireditve na Boču 1. maja, vinske trgatve in silvestrovanja, znatna sred- stva pa je pridobilo tudi s kuhanjem apna. Popra- vila je zopet potreben lesen razgledni stolp, ki dolgo časa ne bo več vzdržal tak, kot je. Za elektrifikacijo doma so izdali 430 523 din, za to pa dolgujejo PZS 300 000 din. popravila je po- treben tudi dom. Na občnem zboru so soglasno sklenili, da bodo izročili dom čim- prej e v zakup.
TELEFON: 39-121 DIREKCIJA ZA LJUDSKO KO SLOVENIJO V LJUBLJANI Predajte se športu in užitkom, ki vam' jih nudi lepa priroda! Na opreznost nikar ne pozabite — riziko pa predajte zavarovanju! Zoper nezgode, za primer smrti in doživetja zavaruje: ZASTOPNIKI V VSEH VEČJIH KRAJ LH
Change language