Julij - Planinski Vestnik

Spomini o Fruški gori
JOSIP W E S T E R
Naslednji cilj mi je bil manastir Krušedol, slaven po svoji zgodovini in
sloveč po spomenikih in zbirkah v riznici. Tu je bila prvotna metropolija
srbske pravoslavne cerkve, ki so jo pozneje premestili v Sremske Karlovce.
Tu so grobnice nekaterih patriarhov, med njim sarkofag pečkega patriarha
Arsenija Crnojeviča III., ki je vodil veliko selbo Sx-bov konec 17. stol. Tu so
grobnice despota Djurdja Brankoviča, kneginje Ljubice Obrenovič in kralja
Milana. Cicerone mi je bil Slovenec, mladi menih Gorazd. Pripovedoval mi je
o svoji mladosti: gimnazijo je obiskoval v Krku, maturiral je na Sušaku, bil
nato železniški uradnik v Sloveniji, prestopil je v pravoslavje in se pripravlja
na vpis na teološko fakulteto v Beogradu; upa, da bo kdaj prota v ljubljanski
parohiji. Prijazno mi je razkazal zanimive zbirke v riznici, razne cerkvene
starine in sobe, v katerih so shranjeni spominki in pohištvo kralja Milana
Obrenoviča.
Zanimivo je, da so vsi manastiri nameščeni na podankih Fruške gore in
da njih krajevna lega spominja na položaj samostanov v naših krajih, n. pr. na
Bistro pri Borovnici, Stično in Pleterje na Dolenjskem, Velesovo na Gorenjskem,
Jurklošter in Studenice na Štajerskem. —
Zadnja proga mojega pohoda je bila zelo enolična. Poldrugo uro sem
capljal po slabi cesti proti Irigu med samimi polji. Da sem se izognil blatnim
mlakužam, sem zavil po bližnjici v breg, kjer so mi zbudili pozornost živorumeni
cveti, ki so se ostro odražali od zelene trave. Meni neznana rastlina.
Utrgal sem nekaj cvetov in šele doma v Ljubljani me je moj botanični
informator prof. Jak. Zupančič poučil, da je to strupeni zajčji mak, Adonis
vernalis, ki pa ne raste v naših krajih. Kako kruto se glasi nemški naziv
Teufelsauge v primeri s krotkim slovenskim!
Tako sem svojo prvo fruškogorsko turo srečno opravil. Naravno, da mi je
dobro delo, ko sem po dnevni hoji 9 ur v Irigu sedel v potniški avtobus, ki
me je pravočasno pripeljal v Rumo, da me je nočni brzec potegnil proti
Ljubljani.
2. Petrovaradin — Stražilovo — Sremski Karlovci
(12. junija 1932)
Meseca junija 1932 sem imel službene opravke pri zrelostnih izpitih na
ženskem učiteljišču v Beogradu. Prvi nedeljski odmor sem želel izrabiti za
izlet na Fruško goro, in sicer v njenem vzhodnem koncu. Prvi jutranji vlak
me je odpeljal na sremska tla. V Sremskih Karlovcih je izstopila trojica
izletnikov, ki sem jih po njih opremi (oprtnik in palica) imel za Slovence.
Petrovaradin mi je bil izhodišče za ta nedeljski izlet. To mesto, ki je bilo
v dobi turških vpadov najmočnejši branik na jugovzhodnem robu avstrijske
monarhije, še sedaj kaže trdnjavsko lice. L. 1716 ga je z močno vojsko oblegal
Ali paša, ki ga je zmagovito potolkel avstrijski vojskovodja princ Evger)
Savojski. Trdnjavsko zidovje še vedno priča, da je bil tu nezavzeten vojaški
tabor, ki pa je dandanes brez strateškega pomena. Vendar še brani napis nad
glavnim vhodom v hi-vatskem, nemškem in francoskem jeziku trdnjavske
naprave slikati.
Ob dobro vidni belo-črni markaciji sem nastopil zložno pot, držečo na
Fruško gora Kmalu sem se znašel med vinogi-adi, zasajenimi tudi z breskvami
in češnjami. Višnje so že dozorevale in, ker ni bilo nikogar, da bi ga prosil
za dovoljenje, sem spotoma marsikatero jagodo pozobal. Pokrajina je sicer
enolična, nudi pa lepe poglede na prostrano donavsko ravnino. Postal sem pri
piramidi na Vezircu (194 m n. m. odn. ok. 120 m nad Donavo). Po ljudskem
sporočilu je tu stal šotor turškega vezirja, ki je s tega razgledišča vodil
borbo svoje napadalne vojske.
V vinogradih sem opazil čudne, iz protja spletene kolibe piramidaste
oblike, tako da jim je stena obenem streha, visoke in dolge do 2 metra. Seljak,
ki sem ga srečal, mi je povedal, da so to stražnice za nočne čuvaje, kadar
grozdje zori.
Cim više sem dospeval, tem manj je bilo obdelanega sveta. Pričenjalo se
je gozdovje. Kar mi ustavi hojo nenavaden prizor. Opazim, da se na poti premika
okrogla rjava kepa. Sklonim se — in kaj vidim? Da to kroglo, večjo od
oreha, rineta dva hrošča, da eden poriva, drugi pa odriva, nisem pa doznal,
ali delata složno ali pa si klubujeta. Ugotovil sem: to sta skarabeja svaljkarja,