Julij - Planinski Vestnik

Južno od Dreiherrnspitze je gora. ki ima na zapadni strani ime
Rothspitze, na vzhodni, v Virgenski dolini, pa Welitz, kot so jo na
prejšnjih kartah pisali. Purtscheller pa pravi, da je prav pisati Weliz,
ker izvira ime od slovenske besede belec, in pojasnjuje, da je Weliz toliko
kot Weisspitze (Beli vrh). Ugotavlja, da so slovenskega porekla imena
vrhov Ogasilspitze, Tredeberspitze, Schenaklspitze, in dalje veleva, da je
treba Reggenthorl 3041 m pisati z enim samim r-om, ker izvira ime iz
staroslavonske besede »rega«, nemško Riss, Spalte. 31 Malhamspitze je
slovensko mali holm, zato je pravilno: Kleinspitze. Potem piše Purtscheller
obširno o reki Isel. češ pri domačinih je še zmerom Islitz, od slovenskega
izliti, in da od tod izvirajo vodna imena Isel, Islitz, Sili, Zilja (naša, na
Koroškem), Ziler (na Tirolskem) itd. Graja pisanje Stermetzkopf in
Schermeskopf (2766 m) in trdi, da je prav le Stermez, od slovenskega
strma — steil. Zopetspitze 3188, pravi Purtscheller, ima ime od potoka v
dolini Zopotnitzenbach, v pokrajini se pa imena Sopot, Zopotnitzen,
Zoppetnitzen i. pod. često pojavljajo in imajo skupno poreklo: staroslovenski
sapotu, kar pomeni vodna žila, pravzaprav žuborenje tekočih voda
(»Wasserader, eigentlich das Rauschen fliessender Gewasser«). Za Gastacher
Wande zahteva Purtscheller, da se piše Gostacher Wande, ker
prihaja ime od slovenskega hosta-Gestriipp. Zettelunizach je po Purtscheller
ju sedlovnica (»eingesattelte Gegend«). 32
Ko je bilo strokovnjaško ugotovljeno,, da so v Visokih Turah in predvsem
v Venedigerjevi skupini imena vrhov in dolin slovenska, so začeli
pisati o tamošnjem prebivalstvu, češ kako se ljudje na južni strani, v
nekdaj slovenskem svetu, razlikujejo od onih na severu. Tam gori so bolj
zaprti in resni, v dolinah na jugu pa imajo bolj topel, mehkejši značaj.
Različne so mestoma splošne poteze ljudi na tej in na oni strani, različne
so navade, na južni strani so še ohranjeni stari slovenski običaji v pastirjenju
itd. 33
Kot smo videli, je prav v novejši dobi nekaterim Nemcem začela
slovenska stvar v avstrijskih Alpah presedati. Omenili smo že znani
letoviški kraj pod Venedigerjem: »Windisch — Matrei.« Na vseh zemljevidih
se je tako pisal, v Hitlerjevi dobi so se pa naenkrat premislili in
so mu črtali prvo polovico imena. Odpadel je Windisch, zdaj je samo
Matrei (uradno »Matrei in Osttirol«). Toda sila ni bila posebno huda,
ker so pa pustili še naprej veljati Windischgasten na Zgornjem Avstrijskem
in številne Wind, Winden, Windisch na Tirolskem, Štajerskem in
Koroškem, ki vsi živo spominjajo na Vinde — Slovene. 34 Saxa loquuntur —
kamenje govori, imena pričajo! Pod Venedigerjem so še kraji Prosek,
Zedlach, Welzelach, Melitz, Goriach, potok Lasnitzen — Bach, planina
Lasnitzen — Alpe. Poleg toliko drugih so tam še Gubach - Spitze, Zinitzachspitze,
Mullwitzaderl, ledenik Mullwitzkees ter škrbine Virschnitz —
Scharte, Plenitzscharte, pod Sonnblickom Windischscharte (2727 m) in
bolj na vzhodu, že v Nizkih Turah, druga Windischscharte (2306 m).
Tista pod Sonnblickom je bila važen visokogorski prehod s Salzburškega
31 S tem pomenom ima besedo »rega« tudi Pleteršnik in jo prav tako
razlaga Rudolf Badjura: »Ljudska geografija, terensko izrazoslovje«. Državna
založba Slovenije, Ljubljana, 1953, str. 166.
32 Še mnogo drugih etimoloških podatkov in razlaganj imen v gorski
skupini Grossvenedigerja ima že navedeni, zelo skrbno napisani članek Ludvika
Purtschellerja.
33 Louis Humpeler, n. m., str. 15; Ludwig Purtscheller, n. m.
34 Vredno je še omeniti, da je na Bavarskem mesto Windischeschenbach,
v Švici v kantonu Aargau vas Windisch, blizu Strasbourga v Franciji Wendenheim.