Destinacija - Adria Airways

svoboden kot pticaČlovek si je že od nekdaj želelpoleteti in videti, kako zgleda svetod zgoraj. Čeprav je danes letenježe nekaj povsem običajnega, pamnogi iščejo vedno nove izzive,podkrepljene z dobršno meroadrenalina. Tovrstne navdušenceje gotovo razveselila letošnjanovost – Zip line spust napogorju Kanina, kjer pripetna jeklenico 200 metrov nadzemljo drviš s hitrostjo40–60 km/h z enega hriba nadrugega, vseskozi pa se tiodpirajo čudoviti panoramskipogledi, ki prek doline Sočesežejo vse do Triglava.Avantura se začne v Bovcu, kjer dobimo v agenciji popolno »bojno opremo« (alpinistični pas z dvojnim varovanjem in škripcem, s pomočjo katerega sepelješ po jeklenici, ter čelado in rokavice za zaviranje); tisto pravo opremo pa pri B postaji Kaninske žičnice, o koder nadaljujemo pot z nekdanjim vojaškimtovornjakom. Ko zagledamo prvo jeklenico, nam pogled avtomatično potuje za njo prek kanjona na sosednji hrib, oddaljen kakšnih petsto metrov. Niga junaka, ki se ob tem ne bi malo zamislil. A vodiči nas potolažijo in nam razložijo, da moramo pred spustom opraviti kratko šolanje v nekakšnem miniaturnemZip line parku.Upoštevati je treba pravilaNaučimo se pravilno namestiti opremo in se pripeti na jeklenico ter opravimokratek spust po jeklenici, ki je vpeta med drevesi le kakšna 2 m nadzemljo. Vodiči nam za popotnico in pogum razložijo, da gre za popolnomavaren adrenalinski šport, a le pod pogojem, da upoštevamo napotke. Nekajkratse spustimo po jeklenici, se poučimo o drži in se naučimo zavirati spomočjo dlani, ki je zavarovana z rokavico. Vsi zadovoljni in polni pričakovanjse odpravimo na prvo platformo, kjer se začne zares. Prva jeklenica sestrmo spušča in tudi najpogumnejšim se vsaj malo zatresejo kolena, le danekateri to povedo na glas, drugi pa modro molčijo.Ko gre zaresSpusti se prvi vodič, ki na drugem delu kanjona daje navodila in poskrbi,da se bomo pravilno zaustavili. Nekateri pred startom molčijo, drugi razmišljajona glas, tu in tam pa slišiš »O ljubi bog«. A ko pogledamo desetletnoGajo, drobceno deklico, ki niti za hip ne okleva o tem, ali bi se podala vavanturo ali ne, je prav zavoljo nje marsikomu lažje.Prvih nekaj metrov doživlja vsak po svoje. Nekateri so tiho kot miške in nepremaknejo niti oči, drugi mahajo, vriskajo, pošiljajo poljubčke. Žvižg, ki gaoddaja jeklenica, ko po njej drvijo adrenalinski navdušenci, se odbija od gora.Med samo pripravo na spust mi po glavi kroži marsikaj, med drugim tudito, ali mi je bilo tega treba. Sem namreč v tisti fazi, ko je najbolj napeto:pripeta sem na jeklenico in čakam na znak za start z drugega koncakanjona. Vodič še zadnjič preveri, kako sem pripeta, če je z varovali vse vredu, in me odrine. Drvim kot strela. Sprva sem trda in glas mi obtiči v grlu.Previdno pogledam navzdol, vrhovi krošenj so globoko pod menoj. »Uf,visoko je, jaz pa visim na jeklenici in drvim čez kanjon globoko pod seboj.«Ko usmerim pogled proti soški dolini in čudovitemu vencu Julijskih Alp, kijo obkrožajo, mi uspe iz grla zvabiti glas. Zaderem se, kolikor mi da srce, intisti hip začnem uživati v neverjetni svobodi: odleže mi.En sam užitekPremagali smo prvo jeklenico. Občutki negotovosti, strahu in ugibanjizpuhtijo. Prišel je čas za uživanje. Skozi gozd sestopimo nekaj 10 metrovnižje do druge platforme. Tokrat se spustimo med krošnjami dreves in občutekimaš, da se pelješ skozi nekakšen tunel med drevesi. Tu že vsi veselovreščimo in si dajemo duška. Na pol poti smo. Pri Zip line dogodivščini jenamreč treba premagati štiri jeklenice v skupni dolžini 2400 metrov; do zadnjeje avanturo v tandemu doživela le Gaja, potem pa so to okusili skorajvsi udeleženci, za katere je spust kar prehitro minil.107