You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kazalo
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture zavedanja
031 725 909 revija@svitanje.si
www.svitanje.si
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
UREDNIŠKI ODBOR:
Monika Brinšek, Aci Urbajs,
Breda Medvešček
STROKOVNI SODELAVCI:
Marija Poljanec, Maja Kristan,
Meta Vrhunc, Elvira Devetak,
Brane Žilavec, Matjaž Jež,
Fanika Jeromel, Maja Šuteršič,
Samo Simčič, Mario Čuletić
SLIKOVNI MATERIAL:
Andreja Videmšek, Zvone Černelič,
Maja Kristan, Matjaž Jež,
Elvira Devetak, Brane Žilavec,
Meta Vrhunc, arhiv uredništva
NASLOVNICA:
Breda Medvešček
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk, zzigc.net
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje
Tel: 031 725 909
DŠ: 94313008
IBAN: SI56 0203 1025 4286 474
LETNA NAROČNINA: 22 €
Za društva, ki revijo naročijo za
vse svoje člane, ali najmanj 25 članov,
je letna naročnina 14 €
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem
uredništva.
2
ISSN 1854-1739
Uvodnik3
Biodinamika v praksi 4
Tam, kjer domače seme zori 4
Setveni kozmični koledar 5
Z divjo hrano nad pomladansko utrujenost 7
Zdravje10
Povezava med dejavnostjo srca in krvi
ter življenjem volje in poželenja? 10
Razmišljanja11
O etiki in mimo nje 11
Širimo obzorja 12
Človekov mali in veliki svet 12
Poreklo in narava sedmih stanj materije
v sedanji fazi kozmičnega razvoja 14
Knjige20
Orfiška šola in duh Srednje Evrope 20
Povitki in obloge 23
Društva24
Revijo Svitanje lahko naročite:
revija@svitanje.si
Letna naročnina znaša 22 €.
svitanje.si/narocilo
www.svitanje.si
Uvodnik
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi prijatelji!
Priznati moram, da sem to
pomlad še posebno težko
pričakovala.
Dolgotrajne nizke temperature, ki človeku načnejo
odpornost, tako da je dovzeten za mnoge viruse in
prehlade, res izčrpajo.
Prebujajoča narava nas ne le obdaruje z novimi silami,
ampak nam ponuja tudi mnoge darove, s pomočjo
katerih lahko svoje telo očistimo strupov, ki so se
nakopičili preko zime. Nahranimo ga z vitamini ter
tako preženemo občutek pomladanske utrujenosti.
Nasvete o tem lahko preberete v članku Z divjo hrano
nad pomladansko utrujenost.
V spomladanski številki naše revije pa smo vam pripravili
še mnogo zanimivih prispevkov:
• predstavljamo vam dolgoletno članico goriškega
društva Marijo Susič, ki pripoveduje,
kako so pri njih doma že od nekdaj pridelovali
lastna semena;
• dolgi zimski dnevi so primeren čas za poglabljanje
v skrivnosti biodinamičnega kmetovanja.
V tokratni številki lahko preberete
razmišljanje o setvenem kozmičnem koledarju
v skladu z razvojem zemlje in človeka;
• kakšen je Steinerjev pogled na povezavo med
dejavnostjo srca in krvi ter življenjem volje in
poželenja;
• o angažiranem razmišljanju o Etiki in mimo
nje, vrednem tudi našega razmisleka;
• o pogledu na človekov mali in veliki svet;
• o poreklu in naravi sedmih stanj materije v
sedanji fazi kozmičnega razvoja;
• predstavljamo vam knjigo Orfiška šola, ki jo
je napisal Samo Simčič ter brošuro Povitki in
obloge v antropozofski medicini, ki je izšla pri
založbi Ajda Vrzdenec.
Želim vam veliko veselja ob pripravi vašega vrta oziroma
njive ter seveda tudi ob branju naše revije.
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO
13. 4. četrtek cvet cel dan reg.
22. 4. sobota cvet cel dan reg.
23. 4. nedelja cvet do 12h reg.
30. 4. nedelja cvet cel dan bald., reg.
01. 5. ponedeljek cvet cel dan bald., reg., kam.
10. 5. sreda cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
11. 5. četrtek cvet do 9h bald.
20. 5. sobota cvet od 10h bald., reg., kam., kop.
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO
28. 5. nedelja cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
29. 5. ponedeljek cvet do 10h bald., reg., kam., kop.
6. 6. torek cvet od 8h reg., kam., kop.
7. 6. sreda cvet od 20h bald.,reg., kam., kop.
16. 6. petek cvet do 12h bald., reg., kam., kop.
25. 6 nedelja cvet cel dan bald., reg., kam., kop.
26.6. ponedeljek cvet do 11h bald., reg., kam., kop.
3
* reg. - regrat, kam. - kamilica, bald. - baldrijan, kop. - kopriva
Biodinamika v p
Tam, kjer domače
seme zori
Obisk pri Mariji Susič
Breda Medvešček
V času, ko pripravljam tale članek, se po travnikih
in bregovih Goriške razprostirajo bele, vijolične in
rumene cvetne preproge. Znanilci pomladi: zvončki,
trobentice, žafrani. Tudi z leskovih vej že veselo
bingljajo cvetne klobasice. Zima sicer še malo otepa
s hladnimi nočmi in občasno ledeno burjo, vendar je
prihod pomladi neizogiben. In s pomladjo se začenja
najpomembnejše opravilo v pridelavi rastlin – čas
setve. Brez setve ni žetve, pa tudi brez semena ne.
S Franko Ozbič, našo svetovalko za biodinamiko, in
Marijo Susič, našo dolgoletno članico, sedimo v prijazni
dnevni sobi v Šempetru pri Gorici in se pogovarjamo
o zelo aktualni temi – semenih. Skozi okno vidimo
na prostran vrt, ki je še malo zimskega izgleda,
kajti tokratna zima tudi sončni Goriški ni prizanašala.
Marija je semenarka že veliko let. Glede na njenih več
kot osem križev znese to kar lepo število semenarskih
sezon. Marija pravi, da je zrasla z zemljo. Že v mladih
letih je opazovala mamo, očeta in starega očeta pri
delu na vrtu in njivah. Takrat so vse osnovno seme, ki
so ga v družini potrebovali, sami pridelali. Semenili so
predvsem radič, zelje, solato, grah, fižol, koruzo, žito.
Pšenico, ki so jo pridelali doma, so peljali v mlin za
kruh. Ker pa bi je ne bilo dovolj za vse leto, je Marijina
mama pšenično moko pomešala s koruzno in iz
takšne mešanice pekla kruh.
Šempeter z okolico je nasploh poznan po zelenjadarstvu
in tudi po poljščinah. Ni naključje, da tu obstaja
lokalna oz. občinska zanimivost: lesen dvokolesni
voz, imenovan borela. Z borelo so vozili pridelke z
njiv in vrtov domov in do kupcev 'na plac' ali v Gorico,
zato je morala biti pri vsaki hiši.
'Še preden sem prišla leta 1998 k Ajdi, sem semenila
radič, grah, solato, peteršilj. Takrat sem bila še v službi.
Vso delovno dobo sem delala v lekarni v Šempetru
in Novi Gorici kot laborantka. Ljubezen do dela na
zemlji pa mi je kljub temu ostala.' Spomni se, da je
kot deklica nekaj časa z družino preživela v Zagrebu,
ker je oče tam našel zaposlitev. In že v Zagrebu sta s
sestro Sonjo obdelovali vsaka svoj vrtiček.
Poleg ljubezni do zemlje pa je Mariji ostal tudi smisel
za natančnost. Natančnost si je pridobila pri delu v lekarni
- kar ji pri semenarjenju in pri biodinamični pridelavi
prav pride. 'Veste, meni mera ščep ali pest nič
ne pomeni. Jaz moram vse stehtati.' S hudomušnim
nasmeškom iz omare vzame škatlico in iz nje na mizo
položi precizno digitalno tehtnico v velikosti mobilnega
telefona. Pove, da ji je tehtnico podaril vnuk, češ
da bo tako spet lahko do miligrama natančno tehtala,
kot je bila navajena v službi. Seveda ji bo tehtnica prav
prišla, saj je treba pri biodinamiki vedno kaj odmerjati
– škropivo, preparate. 'Imam dva sinova in štiri
vnuke,' doda s ponosom in nekoliko zastrto nežnostjo.
Bolj intenzivno se je Marija semenarjenja lotila po
upokojitvi: 'Semenila sem skoraj vse, kar smo potrebovali.
'Nekaj časa je zelenjavo in cvetlice (gladiole,
irise in kale) tudi prodajala. Zdaj še vedno semeni paradižnik,
papriko, melancane, zeleno, peteršilj, motovilec,
solato in radič. Njen radič je potomec tistega, ki
ga je sejal še njen nono.
Ko Marija seme pobere in ga posuši, ga vsaj za dva dni
da v zamrzovalnik. Potem ga spet dobro osuši in spravi
v papirnate vrečke, te pa shrani v stekleni posodi.
Seveda vse seme v svetih nočeh v steklenem kozarcu
obvezno zakoplje v zemljo.
4
raksi
Česen sadi zadnjo jesensko polno luno (novembra).
Pred saditvijo ga za tri ure namoči v raztopini iz
½ litra vode in 30 kapljic pripravka iz grenivkinih
pešk. Ko tekočino odlije, česen dobro osuši, nato
pa posadi. Na gredico česna in tudi čebule potrese
lesni pepel. Z grenivkinim pripravkom tretira tudi
čebulček pred saditvijo.
Pri čiščenju semena melancan je še posebno pazljiva,
saj je njihovo meso precej bolj kompaktno kot
pri paradižniku in je treba plodove, potem ko jih
poberemo, nekaj dni pustiti na toplem, da se plod
zmehča. Tako z manj truda izdolbemo semena.
Pravi, da je še najtežje semeniti motovilec, ker se
seme rado nepričakovano osuje. Zato je treba biti
pazljiv, da ga pobereš takrat, ko so na semenicah
tu in tam še posamezni cvetki. Prav z motovilcem je
imela Marija nenavadno prigodo. Kljub njeni redoljubnosti
in natančnosti se je nekoč zgodilo, da jo je
motovilec prehitel in ko je prišla na vrt z namenom,
da pobere njegove semenice, je ugotovila, da je že
vse seme padlo na gredico. Pa se Marija ni pustila
preveč zmesti in je vzela v roke sesalnik za prah
ter ga z njim pazljivo posesala. Seveda je bilo vmes
tudi nekaj zemlje, ki sta jo potem s sosedo s pomočjo
sušilnika za lase večino odstranili, kar jo je ostalo,
pa je Marija skupaj s semenom dala sušiti in potem
stresla v papirnate vrečke.Tako je rešila letino semena.
Prdelek ni bil prav nič manj obilen in okusen
kot navadno.
Marija nam da še tri koristne in zanimive nasvete.
Prvi je ta, da je treba radič zalivati opoldne – tudi
če je sončno. To je njen oče vedno počel in pri hiši
so imeli imeniten radič. Drugi nasvet pa je še bolj
neobičajen: ko radič požanjemo, vse ostanke od rezanja
- manjše lističe, stebelca – pazljivo, a temeljito
pometemo z gredice z omelom, ki ima nekoliko
mehkejšo dlako. Tako bo radič, ko ga bomo drugič
rezali, lep zelen, brez rumenih 'nalepk' ostankov od
prejšnje žetve. Tako se izognemo tudi gnitju radiča
na gredicah.Omelce naj seveda ostane rezervirano
za vsakokratno nabiranje radiča. Prav bo prišlo tudi
za solato rezivko. In še tretji nasvet: po vsaki žetvi
radiča gredico obvezno zalijmo.
Marija zelo lepo pripoveduje. Čas pri njej kar beži in
treba se bo posloviti.
Ko je bil sin te dni pri njej na obisku, ji je rekel:'
Mama, ti si pa res lahko vesela, ko imaš tako veliko
sonca, toliko svetlobe v tej sobi.'
Tudi obe s Franko sva veseli, da sva bili v tej sobi in
sva marsikaj izvedeli od gospe z dobrim srcem in
čudovitimi rokami.
Setveni kozmični
koledar
v skladu z razvojem zemlje in človeka
Marija Poljanec
V zimskem času biodinamiki mnogo razmišljamo,
meditiramo in se tudi sprašujemo, koliko smo bili
v preteklem letu uspešni pri vzgoji rastlin, koliko
nam je bila narava naklonjena. Cel niz vprašanj
si lahko zastavimo in eden od odgovorov je lahko
tudi, da nismo upoštevali pravega kolobarja,
takega, ki ustreza rastlini in celotnemu sistemu
našega osončja, oz. tistega reda in točnosti
vseokrog, ki ga je upesnil Beethoven in ga je s
truda polnim raziskovalnim delom utemeljila naša
pokojna Marija Thun.
Ko sem dobila v roke letošnji setveni koledar, sem
kot po navadi najprej prebrala Metin uvodnik, v
katerem nas s svojo modrostjo vedno opominja na
najbolj žgoče probleme našega časa in spodbuja k
doslednemu in spoštovanja vrednemu biodinamičnemu
načinu obdelovanja zemlje.
Ko sem obrnila drugo stran koledarja, sem se osredotočila
na svetovno platonično leto po razlagi dr.
R. Steinerja.
Razmišljala sem o stvarniških epohah oziroma trajanju
posameznih obdobij, začenši z arijskim pred
11.000 leti, v času, ko je bilo Sonce v pomladišču
pred ozvezdjem Device, ki deluje s hladnim elementom
zemlja, in da je bila ravno v tem času zadnja ledena
doba, ki je trajala približno 3300 let in hromila
življenje na Zemlji.
Pri tej letnici sem pogledala na desno stran koledarja
in 'na oko' se mi je zdelo, da odgovarja 3300 let
tudi prostoru ozvezdja Device na zunanjem krogu
zodiaka. Tudi v primerjavi z drugimi obdobji pred
drugimi zodiakalnimi slikami ustreza natančno tistim
meram, kot jih je določila Marija Thun.
Ona seveda ni razmišljala o tem, ona je samo sejala,
sejala in obenem delala nešteto drugih preizkusov
- tudi glede uporabe b.d. preparatov - in po dolgih
letih je objavila rezultate svojega dela - zunanji zodiakalni
krog.
5
BIODINAMIKA
Skici, vzeti iz setvenega priročnika leta 1993, str. 19 in leta 2017, str. 4.
Objavljamo s prijaznim dovoljenjem Založbe Ajda iz Vrzdenca.
Ja, zaslužila si je ne le doktorski, ampak akademski
naslov. Toda tega ni bila deležna. Kaj pa je nekakšen
naslov v primerjavi s tem, da se je njen znanstveni koledar
razširil na vse štiri strani sveta in se še vedno širi,
z njim pa počasi tudi b.d. metoda.
Nič čudnega torej, da je tudi setveni kolobar zasnovala
po zodiakalnih znakih.
Najbrž ni vsem znano, da je imela 19. 10. 1997 ga. Marija
Thun na Vrzdencu čudovito predavanje prav na to
temo in je prav tako, kot je določila temeljne premike
Lune in ostalih planetov pred posameznimi ozvezdji,
tudi razvrstila rastline na štiri dele in k vsakemu delu
svoj element.
Pri tem je ugotovila, da je tudi pri kolobarju treba upoštevati
zaporedje kozmosa: KORENINA, CVET, LIST,
PLOD, z naslednjo utemeljitvijo: 'Če sadimo najprej
korenovke, oblikujejo predvsem korenine in ne uporabijo
sil za oblikovanje cveta. Te ostanejo shranjene v
tleh. Za korenovkami naj bi torej sejali cvetnice, potem
šele listnate rastline. V letu, ko rastejo listnate rastline
in so se sile za oblikovanje listov izživele, bo to v korist
vitalnosti plodovk, saj le-te stremijo k oblikovanju cveta
in plodu. Z zaporedjem zodiaka torej najdemo temelje
za dobro, zdravo rast rastlin.'
Sicer pa, če podrobno spremljamo rastje na travniku,
ki je seveda 'naravno' ugotovimo slično podobnost.
Spomladi, še iz snega pokukajo najprej žefrani, narcise,
zvončki - ki imajo za osnovo čebulice. Potem sledijo
cvetnice: trobentice, vijolice, mačehe, pljučniki in šele
nato se razrastejo zeli - tudi zdravilne. Na koncu kar
naenkrat zadišijo visoke semenske trave, dišeče kobulnice,
rman in druge.
Pri kolobarju pa seveda sadimo tudi vmesne posevke.
To je že učna ura za nadgradnjo v 'mojstra', kjer smo
včasih deležni uspeha ali pa tudi ne. No, sedaj je še
pravi čas, da razmislimo, kaj bomo v tem letu izboljšali,
spremenili in se kaj na novo naučili.
Mars, ki že od lanskega marca vlada na nebu, nam je
predočil pravo zimo in nič ne vemo s čim nas bo še presenetil;
vsekakor imamo na razpolago še dovolj časa
za pripravo načrtov kolobarja in seveda kvalitetnih semen,
kar od nas pričakuje plodna zemlja.
6
V PRAKSI
Z divjo hrano nad
pomladansko utrujenost
Matjaž Jež in Fanika Jeromel
'Zdravilo naj bo vaša hrana in hrana naj bo vaše zdravilo'
Grški zdravnik Hipokrat, okrog 460 – 380 pr.n.š.
Kar še imamo shranjenega lanskega pridelka je
seveda še vedno dobrodošla hrana, vendar že precej
osiromašena z vitamini. Zato nas v pomladnih mesecih
pogosto prevzamejo občutki pomanjkanja volje in
energije, ki jih poznamo pod imenom pomladanska
utrujenost. Kako si lahko pomagamo v tem primeru?
Zelo preprosto. Sežemo po tistem, kar nam ponuja narava!
To so poganjki divjih pomladanskih rastlin, ki so
prava vitaminska bomba. To seveda ni hrana, na katero
bi se morali šele navaditi, kot na nekaj novega ali
posebnega, ampak je hrana, na katero smo prilagojeni
od nekdaj. To je hrana naših daljnih prednikov iz časov
nabiralništva, pred uvedbo vrtnarjenja in poljedelstva.
Nekaj spomina na te čase je še ostalo v navadi pomladanskega
nabiranja regrata in kopriv. Na ostale rastline
pa običajno pozabimo. Na srečo imamo kar nekaj literature,
ki nas na te izzive dobro pripravi. Prva knjiga
na to temo, ki me je pritegnila že v študentskih letih, je
bila Življenje v naravi (R. Godec, Ljubljana 1972). Polepšala
mi je izlete v naravo in popestrila skromni študentski
jedilnik. S podobno knjigo 'Ishrana u prirodi',
ki je bila napisana kot vojaški priročnik, sem se srečal
nekaj let kasneje med služenjem vojaščine. Devetdeseta
leta pa so prinesla prvo knjigo Daria Cortese, ki nas
s tovrstno literaturo razveseljuje že vrsto let. Pa poglejmo
nekaj nasvetov, ki so kombinacija spominov naših
babic, sodobne literature in lastnih izkušenj.
Koprive
Koprive so ene prvih rastlin, ki spomladi prerinejo
skozi šope suhe lanske trave. Po količini železa prekašajo
bolj znano špinačo, po količin kalcija pa celo kravje
mleko. Zelo bogate so z vitamini in beljakovinami.
Naberemo mlade poganjke in jih pripravimo kot 'špinačo'.
Pri tem smo pozorni, da jih kuhamo s čim manj
vode in čim krajši čas. Samo toliko, da ovenijo, da jih
lahko narežemo za nadaljnjo pripravo (ali sesekljamo
z mešalnikom). Segrejemo maščobo, na njej prepražimo
malo čebule ali česna, dodamo narezane koprive in
razredčimo do primerne gostote z vodo, v kateri smo
jih kuhali. H koprivam se lepo poda aroma moškatnega
oreška. Lahko jih pripravimo tudi brez segrevanja
maščobe. V tem primeru poparjene in narezane koprive
zavremo in zabelimo s kislo smetane ali s hladno
stiskanim oljčnim oljem. Pred serviranjem potresemo
še z narezanimi listi svežega čemaža. Koprive lahko
7
BIODINAMIKA
s pridom dodajamo tudi različnim jedem kot so zelenjavne
juhe, enolončnice, omake ali kaše. Koprivna
omaka je lahko samostojna jed, pogosteje pa jo uporabimo
kot prilogo raznim kašam (prosena, ječmenova,
ajdova) ali pirejem. Dodajamo jih tudi zelenjavnim
napitkom (smutijem). Prednost slednjega je, da jih v
tej obliki uživamo surove. Priporočamo, da si v času
mladih kopriv, privoščite pomladansko krepčilno in
čistilno kuro, ki naj traja do dva tedna. V tem času pijemo
tudi čaj iz mladih kopriv.
Mrtva kopriva
Mrtvih kopriv je več vrst, ki se ločijo po velikosti in
barvi cvetov. Najpogostejši sta škrlatno rdeča in
njivska mrtva kopriva, ki rasteta kot plevel na njivah.
V gozdovih rasteta še velecvetna in bela mrtva kopriva.
Vse naše mrtve koprive so užitne, za uporabo pa
priporočamo samo mlade poganjke, ki še nimajo močnejše
arome in žilavih stebel. Uporabljamo jih podobno
kot navadne koprive, za juhe in omake, največkrat v
mešanici z drugimi divjimi rastlinami. Cvetove mrtvih
kopriv potresemo po solatah ali drugih jedeh, da popestrimo
videz in aromo.
Kraljica čemaževih jedi pa je čemaževa juha. V osnovi
jo pripravimo enako kot znamenito francosko česnovo
juho. Ampak saj veste, kako je s francosko kuhinjo:
kolikor kuharjev, toliko receptov in še ti so tajni. Zato
se kar samozavestno lotimo priprave svoje čemaževe
juhe. Lahko pričnemo tako, da segrejemo maščobo in
dodamo šop narezanih čemeževih listov. Malo podušimo,
zalijemo, prekuhamo in s paličnim mešalnikom
ustvarimo kremno juho. Samo še začinimo s soljo, kumino
in poprom. Štajerci bi jo gotovo ponudili s kislo
smetano.
Rman
Rman je pravo nasprotje čemaža. Na draži in ne razburja,
ampak umirja in blaži. Raste na travnikih kjer
bomo spomladi našli pritlične rozete nežnih drobno
narezanih listov. Naberemo jih in dodamo drugim solatam
ali tudi juham, enolončnicam ali omakam. Njegova
vrednost je v tem, da prispeva k pomladanskemu
čiščenju telesa.
Regrat
Čemaž
8
Čemaž ali medvedji česen se je v kulinariki že lepo
uveljavil in nekateri gostinci pripravljajo sezonske
dneve čemaževih jedi. Zakaj ga nebi tudi mi uvrstili
v svoj jedilnik? Raste v gozdovih ali ob gozdnih robovih.
Kjer se je udomačil, ga je veliko in ga ni težko
nabrati. Pozorni moramo biti samo na to, da hkrati ne
naberemo tudi zelo strupenih listov jesenskega podleska.
Pri njem vidimo jeseni samo cvetove (cvetje v
jeseni!), spomladi pa poženejo velike zelene suličaste
liste. Sveže čemaževe liste uporabimo kot dodatek v
obloženih kruhkih. Narezanega dodamo jogurtu, skuti
ali raznim namazom, solatam, juham in različnim drugim
jedem, kjer začutimo, da bi se lepo podala aroma
po česnu. Če malo sprostimo domišljijo bomo palačinke
namazali s slanim skutinim nadevom s čemažem,
zraven pa ponudili kislo mleko ali kefir. Dober tek.
Regrat je poglavje zase. Je obvezna pomladanska solata
in tudi specialiteta, njegovo nabiranje pa pravi ritual.
Nič čudnega, da ima na tržnici tako ceno. Daleč
največ ga pojemo v obliki solate, pogosto z dodanim
krompirjem, trdo kuhanimi jajci ali ocvirki. Tako je
tudi prav, saj ima surova zelenjava največjo vrednost.
Nič ni narobe, če so sredi rozet že cvetni popki, samo
obogatili bodo solato. Nabrani regrat lahko tudi rahlo
podušimo ali ocvremo ter ponudimo s smetanovim ali
jogurtovim prelivom. Če imajo popki že daljše peclje
jih porežemo, rahlo pokuhamo ali ocvremo ter tik pred
serviranjem potresemo z naribanim parmezanom. Že
povsem odprte regratova socvetja lahko posladkorimo
in pričaramo zanimivo sladico.
V PRAKSI
Navadni svinjak, špehovka ali špeha
Vodna kreša
Manj razširjena kot regrat a njemu precej podobna
rastlina je navadni svinjak. Ponekod mu pravijo špeha
ali špehovka. Uspeva na bolj pustih in suhih travnikih.
Tradicionalno se je pripravljala tako, da se je zabelila s
prepraženo slanino ali špehom. Na Pohorju so zabelo
pripravili tako, da so v ponvi segreli svinjsko mast (z
dodatkom ocvirkov ali slanine, če je bila), dodali narezan
česen in jabolčni kis, segreli do vretja in s tem
prelili solato. Na travnikih lahko naberemo še liste in
cvetove marjetic, trobentic in kozje brade. Vse te rastline
so odlični dodatki solatam in juham.
Regačica
Regačica sodi med trdovratne vrtne plevele, ki se jih
najlažje znebimo tako, da jih uvrstimo v vsakdanji jedilnik.
Kmalu bomo pričeli pri sosedih spraševati, če še
imajo kaj regačice. Je odlični dodatek solatam in namazom,
še boljša pa je v juhah in enolončnicah. Odlikuje
jo zanimiva aroma, ki spominja na zeleno ali peteršilj.
Nič čudnega, saj je kobulnica in zato njihova sorodnica.
Dragocena je tudi zaradi čistilnega učinka, saj
uspešno odpravlja ostanke sečne kisline v sklepih ter
deluje proti putiki in revmi. Če smo se za velikonočne
praznike preveč prepustili mesnim užitkom, je regačica
prava rešitev nastalih težav. Ostali vrtni pleveli, ki
se lahko odlično izkažejo na naši mizi, so tudi zvezdica,
rogovilček, penuša in plešec.
Hmeljevi vršički
Gozdni robovi nam lahko ponudijo zanimiva presenečenja.
Tokrat smo nabrali poganjke divjega hmelja.
Rahlo prekuhane in odcejene zabelimo in začinimo in
že je pred nami zanimiv polnovreden pomladanski obrok.
Hmeljevi poganjki se odlikujejo po obilici vitaminov
in rudnin, pa tudi po antioksidantih, ki prispevajo
k čiščenju telesa.
V manjših potokih s čisto vodo pogosto naletimo na
vodno krešo. Nabiramo jo še mlado, ko ima samo pritlične
liste in še ne požene z belimi socvetji okrašenih
stebel. Kreša je za ljubitelje aromatičnih solat.
Studenčni jetičnik
Tudi njega najdemo v vodi, prepoznamo pa ga po
gladkih svetlečih listih. Šele ko cveti z drobnimi modrimi
cvetovi, smo prepričani, da je res jetičnik. Tudi on
sodi v solate ali hranljive zelenjavne juhe.
Divji asparagus ali šparglji
V tem času je primorska videti kot izumrla. Ljudje se
kar izgubijo v gozdovih in ne pridejo ven dokler nimajo
vsaj majhnega šopka špargljev. Potem pa hitro po
ponev, malo maščobe, nekaj jajc in že je tu frtalja, tradicionalna
primorska jed iz divjih špargljev. In recept
za 'ta pravo frtaljo'? Brezupno. Kolikor kuharjev toliko
receptov. Sicer pa sodijo šparglji še marsikam. Sveže
lahko narežemo na solato, kuhani pa se odlično počutijo
v juhah, omakah ali v rižoti. Šparglji so primorska
vzporednica celinskih hmeljevih poganjkov. Čeprav
rastlini nista botanično sorodni pa imata vseeno veliko
skupnega, visoko prehransko vrednost in izjemni kulinarični
potencial.
9
Zdravje
Povezava med dejavnostjo srca in krvi
ter življenjem volje in poželenja?
Elvira Devetak
Kot prebava ustreza dejavnosti mišljenja, tako dejavnost
srca in krvi ustreza življenju volje in poželenja. Vse,
kar skozi določene snovi nekaterih živil deluje na kri,
ima ustrezni učinek na aktivnost volje. To je še posebej
opazno, če zadevo pogledamo z nasprotne plati.
Z vseh strani je slišati, da je stališče, po katerem se je mogoče
pozdraviti s pomočjo misli, že zdavnaj zastarelo; na
primer, da se oseba, ki jo je obnorela vera ali ki trpi za
preganjavico, ne more pozdraviti z ustreznimi nasprotnimi
mislimi. Namreč tisto, kar je na zunaj opazno, je samo
zunanji simptom. Če bi odstranili zunanji simptom, bi se
bolezen pojavila v nekem drugem organu, vendar v novi
obliki. Tisto, kar je materialistična medicina šele spoznala,
je duhovni vedi že zdavnaj znano. Raziskovalcu duhovne
vede nikoli ne bi prišlo na misel, da je predočbo
norosti mogoče zdraviti s protipredočbo.
Čisto nekaj drugega pa je, ko z duhovno-znanstvenim
pristopom prodremo globlje v človeka, ko se dokopljemo
do pravega vzroka. Predstavljamo si, da nekdo zboli na
področju volje in poželenja in se mu zato pojavijo motnje
na določenem organu. Ne gre samo za srce, temveč tudi
za vse ostalo, kar je povezano s področjem volje in poželenja.
Materialistični zdravnik bo pomisli:'Tega, kar se
nakazuje, ne morem zdraviti tako, da bolniku ponudim
prave predočbe'. Zavedati pa se mora, da v organizmu
ne obstajata samo dve stvari: materialna osnova in tisto,
kar z njo izživljamo. Obstaja še tretji element, ki ga pozna
duhovno-znanstveni raziskovalec. Ta element se sicer nahaja
neposredno izza duševne dejavnosti na fizični ravni,
torej za tistim, kar se kaže kot impulz volje, oziroma za
tistim, kar se kaže z delovanjem organa. Vendar pa izza
dejavnosti organa obstaja še tretja stvar: duh, ki je organ
zgradil. Glede na to, da je organ nastal iz duhovnega, je
na duhovno, ki obstaja za organom, treba gledati kot na
10
njegovega stvarnika. Na primer, če verskemu fanatiku želite
pomagati tako, da mu ponudite pravilno predočbo, s
tem ne boste dosegli prav ničesar. Če pa predočba deluje
naj tako, da se bo srečal s stvarnikom dejavnosti organa
– to pa je eterično telo – mu bo predočba sicer pomagala,
vendar ne sama po sebi, temveč mu bo pomagalo to kar
sam počne in kar na videz ni v nikakršni povezavi z načinom
njegovega vživljanja v predočbo.
Da bi zadevo razumeli, izstopimo iz religioznega pojmovanja
resnice. Predočbi o verski resnici se človek lahko
upre tako, da jo spozna. S tem bo storil kar mora, da bi
jo razumel. Če pa pogledate še številne druge predočbe,
so te povsem nedejavne v življenju človeških organov –
tako v življenju eteričnega telesa kot v življenju fizičnega
telesa. Zato je povsem nekoristno,, če bolniku želimo s
prepričevanjem vsiliti pravilne predočbe, ker to nikakor
ne bo vplivalo na dejavnost njegove volje. Ne mislite, da
bo resnica sama delovala na razum, poudariti je treba, da
ni dovolj, če se predočba samo enkrat dojame, dovoliti
ji je treba, da vsak dan znova deluje; ponavljati se mora
ritmično, da n za dnem, spremljati pa jo morajo točno določena
čustva in slike. Če se to opravi samo enkrat, ne bo
učinkovito. Če pa se opravlja ritmično skozi daljše časovno
obdobje, bo učinkovala na samo konstitucijo organov.
Temu rečemo koncentracija in meditacija (glej: dr. Rudolf
Steiner, Kako pridobiti spoznanja o višjih svetovih). Če
bo bolnik delal na tem samo eno uro, učinka ne bo. Če pa
ima navodila, po katerih bo delal več tednov, in sicer vsak
dan, bodo nanj s časoma delovale, kajti s tem bo prišel do
tistega, kar se v obliki graditelja nahaja izza organov. Duhovna
veda ni na nikakršnih drugačnih tleh kot uradni,
medicinski način zdravljenja, ve pa veliko več. Seveda pa
teh predoč danes še ni mogoče odkrito objaviti.
Vir: Rudolf Steiner, Dinamično-biološka prehrana, duhovna znanost
v prehrani, Izbor: Ivanka Tanja Franjević Petrović
Se nadaljuje.
Razmišljanja
O etiki in mimo nje
Maja Šušteršič
Tisti, ki ste gledali dokumentarec Vojna za semena,
ste gotovo spoznali Vandano Shivo, aktivistko, ki jo
ekologi vabijo v Bruselj, da kot znanstvenica 'razlaga
zamegljenim glavam' pomen lastnih semen.
Verjamem, da se mnogi zavedamo pomena samooskrbe,
zato bi želela iz konteksta dokumentarca opozoriti še na
druge in pomembne vidike, ki me v okviru delovanja
(poklica in hobija) nekako določajo in aktivirajo. Ker zelo
dobro poznam zapiranje slovenskega tekstila in razloge
za razprodaje razprodaj, me vsakič zaboli srce, ko vidim
gmote plastičnih cunj v vozičkih in 'srečne' kupce ob njih.
In če se povrnem k dokumentarcu, Vandanova npr. pove
zgodbo, kako ji je mama v mladosti odprla uvid nakupov.
Kot mlado dekle si je namreč za rojstni dan želela
obleko iz najlona. Mama ji je sicer obljubila darilo, vendar
ji je povedala, da bo takšen nakup omogočil proizvajalcu
obleke nakup velikega avta; če pa bi kupila tradicionalno
obleko, bi omogočila neki družini drva za zimo.
Vandana pravi, da nosi izključno sarije domačih izdelav.
Podobno skladje sem opazila na ekskurziji v Avstriji.
Verjetno je cel avtobus očaral kmet z Demeterhof Kraindorfa.
Dragocene informacije so skozi njegovo oblačilo
poudarjale njegov način življenja. Našo skupino ni pričakal
oblečen v karkoli, pač pa si je nadel tradicionalni
suknjič.
Veseli me, da nas na pomen ročnega dela opozarja tudi
Sanja Lončar v svojih mesečnikih.
Oblikovanje novih navad nam gre počasi. Vendar iz
skrbno shranjenih semen za vrtove klijejo semena tudi
za druge nivoje našega življenja. Obrtna znanja se lahko
ohranjajo zgolj zaradi povpraševanja in potreb tistih, ki
verjamemo, da z osebnim delovanjem premikamo meje
prijaznega in sonaravnega/trajnostnega bivanja.
Biodinamika je le en del antopozofskega nauka. Certifikat
Demeter obsega vrsto izdelkov na področju prehrane,
oblačil, negovalne kozmetike, pralnih sredstev in
drugo …
S svojo pobudo želim podpreti/odpreti razmišljanja o
vključevanju ostalih domačih artiklov/storitev v svoja
življenja. Nakup stvari domače proizvodnje narekuje
novo izdelavo, popravilo, reciklažo in posledično prijaznejši
način življenja vseh udeleženih. Z zavedanjem,
da prinaša nakup tovrstnih izdelkov/storitev nova delovna
mesta in uresničeno poslanstvo mnogih Slovencev
- je le-ta z dodanim evrom še kako upravičen (prav
tako kot pri nakupu ekološke hrane!).
Zadnje zapiranje tekstilnih tovarn kaže, da ne moremo
več hoditi v 'svojih' plaščih, nogavicah ali čevljih. Ostalo
pa nam je vendarle še nekaj dragocenih rok, ki znajo
splesti pulover, popraviti čevlje (po možnosti usnjene),
sešiti obleko, izdelati milo ali napraviti mizo. Razen
ekološke hrane nosijo tudi ti izdelki 'zeleno označbo'.
Svoja raziskovanja usmerjam v analizo trga tekstilnih
izdelkov in njihovih odpadkov. Na dan prihajajo grozljivi
podatki. V poplavi trgovin z nenehnimi razprodajami
ponujajo izdelke vprašljive kakovosti, z umetniškimi
deklaracijami, ki nimajo nobene zveze z življenjem.
Ostanki tapisonov, plastika in iverka so prisotni v vseh
'volnenih' izdelkih z napisi: akril, polister, poliamid in
drugo. Mažemo se z motilci hormonov, pravzaprav s
tekočo nafto, čistimo s strupi in se oblačimo v plastične
vrečke … Na drugi strani se spogledujemo z ekološko
hrano.
Pomlad je čas prebujanja in naj nam bodo naklonjene
sile, da prepoznamo, kaj je dobro za nas in vse, ki jih
imamo radi. In dobro se je spomniti: manj je več!
11
Širimo obzorja
Človekov mali in
veliki svet
Mario Čuletić
12
Današnja, vse bolj globalizirana in dehumanizirana
družba, v kateri postaja človeško življenje preveliko
breme, zgolj številka in sredstvo za doseganje
egoističnih in nemoralnih ciljev, postavlja pod
vprašaj perspektivo kvalitativno-progresivnega
razvoja človeštva. Zdi se, da je v poplavi svetovnih
nazorov in ideologij težko razločiti vizije in ideale,
ki bi človeku lahko vrnili izgubljeno navdušenje,
plemenito strast do življenja, zvezdo vodnico,
dostojno Človeka. Eno takšnih vizij je mogoče strniti
v dve besedi – mikrokozmos in makrokozmos.
Človek se je kot mali svet (mikrokozmos) že od nekdaj
zgledoval po velikem svetu (makrokozmosu) – svojem
bližnjem in daljnem življenjskem okolju: planetu Zemlja,
Sončnem sistemu, zvezdah stalnicah in področjih,
ki jih presegajo. Nemški antropozof in učitelj Hans
Erhard Lauer je v svojem članku Nova slika človeka
napisal: Samo svet kot celota lahko človeku služi kot
primerjava. V svojem bistvu združuje učinke sil celotnega
univerzuma. Je kot izris, kot neko 'vsebinsko kazalo'
celotnega Vsega. Je 'svet v malem', mikrokozmos,
svet pa je 'človek v velikem', makroanthropos.
O neposredni odvisnosti človekovega fizičnega telesa
od elementov zemlja, voda, zrak in ogenj ni potrebno
izgubljati dosti besed. Njegova odvisnost od makrokozmosa
se v prenesenem pomenu lahko primerja z
odvisnostjo prsta ene roke od celega telesa. Naravoslovno
razumevanje človekovega fizičnega mikrokozmosa
lahko uporabimo tudi za ocenjevanje fizičnega
makrokozmosa. Če pa dopuščamo možnost, da naravoslovno
razumevanje človekovega bitja in makrokozmosa
zajema le en vidik, ki ga je mogoče izpolniti z
duhovnoznanstvenim, potem postane tudi medsebojna
odvisnost malega in velikega kozmosa dosti bolj
celovita in smiselna.
Z duhovnoznanstvenega vidika je tisto, kar v bistvu
določa človeka, njegova osebnost, ki uporablja fizično
telo kot hram, v katerem so skrite skrivnosti velikega
sveta. Zaradi tega nemški filozof in književnik Novalis
(1772–1801) v svojem delu Fragmenti piše: Obstaja le
en hram na svetu, to je človeško telo. Nič ni bolj svetega
od te visoke podobe. Prav enkratnost posameznega
sebstva se prenaša vse do enkratnosti posameznega fizičnega
telesa. Temu bi lahko oporekali, češ da je tudi
vsak list drevesa enkraten in neponovljiv ter da na tej
osnovi ni mogoče govoriti o individualnem sebstvu
posameznega lista. S pomočjo zdravorazumske razlage
pa vendar lahko pridemo do uvida, da list ne vsebuje
lastnega Jaza, tako kot človek, pri katerem se ta
čisto konkretno kaže skozi mišljenje, čutenje in hotenje.
Z duhovnoznanstvenega vidika lahko rečemo, da je
človekovo fizično telo materialni ovoj, prežet z drugimi,
nadčutnimi 'telesi', ki jih človek s svojimi fizičnimi
čutili ne more zaznati. Toda posredno je njihov obstoj
mogoče opaziti v fizično-čutnem svetu kot sile, ki oblikujejo
in obdržijo fizično telo pri življenju, kot duševne
in duhovne sposobnosti, ki v mineralnem, rastlinskem
in živalskem svetu ne obstajajo.
Če gledamo na človekovo fizično telo kot na nosilca
nadčutnega duševno-duhovnega bitja, se lahko vprašamo,
ali tisto, kar astronomija opisuje kot planete,
ozvezdja in galaksije, niso pravzaprav 'fizična telesa', v
katerih so prav tako utelešena duševno-duhovna bitja,
le da so mnogo bolj razvita kot človek. Če posamezna
živa bitja v fizičnem svetu razvrstimo v skladu z razvojnimi
merili, je očitno, da je človeška vrsta (glede na
svoje sposobnosti in potenciale, ki jih v sebi nosi) bolj
razvita od živalske, rastlinske in mineralne. Po drugi
strani pa se nam, če pogledamo fizični svet makrokozmosa,
upravičeno postavlja vprašanje glede obstoja
razvitejših bitij od človeka, ki domujejo v svetovnih
telesih, tako kot človekova osebnost biva v njegovem
telesu.
Rudolf Steiner je v ciklusu predavanj, ki jih je imel med
21. 3. in 31. 3. 1910 na Dunaju, slikovito predstavil izhodišča,
ki lahko proaktivnega bralca spodbudijo, so
mu vodilo za intimno poglabljanje odnosa do velikega
sveta, s katerim smo na mnoge načine povezani, kakor
tudi do osebnega malega sveta. Rudolf Steiner v svojih
predavanjih opisuje, kako so se učenci v starodavnih
nordijskih misterijskih šolah pripravljali, da bi lahko na
varen način ekstatično vstopili v svet makrokozmosa
in se iz njega vračali obogateni z duhovno-duševno izkušnjo,
ki so jo uporabili v dobro celotne družbe. Prav
tako navaja, da preti tistemu, ki želi danes nepripravljen
in nezrel doživeti duhovno ozadje velikega sveta,
nevarnost dezorientiranosti, strahu, zmedenosti, kot
da se je izgubil v labirintu, labirintu duhovnega makrokozmosa.
Prav tako tudi zavestnemu poglabljanju v
lastni mikrokozmos – lastno astralno, etrsko in fizično
telo, niso prihranjene določene skušnjave in izzivi, na
katere so se kandidati v preteklosti pripravljali preko
egipčanskih misterijskih šol. Zaradi tega predstavlja v
današnjem času prilagojeno pot duhovnega šolanja, ki
omogoča zdrav prehod praga med fizično in duhovno
resničnostjo, razvijanje jasnega spoznanja o sebi in svetu
s pomočjo živega mišljenja kot priprave na osebno
neposredno doživljanje višjih svetov. Takšna pot je danes
z antropozofijo dana vsem, ne le majhnemu krogu
ljudi, in predstavlja Ariadnino nit, ki omogoča, da se
človek ne izgubi v labirintu makro in mikrokozmosa,
temveč da živi kot makroantropos.
prevedla Marina Nuvak
13
Širimo obzorja
Osnove antropozofije
Poreklo in narava sedmih
stanj materije v sedanji
fazi kozmičnega razvoja
Brane Žilavec
V zadnjih dveh stoletjih smo bili priča pojavu
naslednje ‘materialistične slike sveta: tu je prostor, v
tem prostoru so atomi, ki se gibljejo – in to je vse,
kar dejansko obstaja. To pojmovanje, da celotno
vesolje ni nič več kot skupna vsota samo-gibajočih
atomov v prostoru, in da ti atomi, ki se sprimejo v
molekule, omogočijo nastanek vseh življenjskih in
duhovnih pojavov – takšna predstava’ 1 je proizvod
materializma devetnajstega stoletja.
V dvajsetem stoletju je bil obstoj atomov, ki jih sestavljajo
protoni, nevtroni in elektroni, sprejet kot dejstvo
ne le med znanstveniki in ateisti, temveč tudi med
ljudmi z religijskim in duhovnim svetovnim nazorom.
Atomistična predstava sveta se je celo ‚poglobila‘ z
odkritji osnovnih delcev (bozoni, fermioni, kvarki, leptoni,
itd.), katerih obstoj je bil dokazan s kombinacijo
znanstvenih eksperimentov in matematičnih izračunov.
Med napravami, ki so jim omogočile vpogled v
svet osnovnih delcev, so komore z mehurčki (glej prvo
sliko iz sveta atomov) in moderne pospeševalne komore,
ki omogočajo trke osnovnih delcev, ki so vidni na računalniškem
ekranu (glej drugo sliko).
Vendar to, kar običajno ni opaženo, ‘je enostavno dejstvo,
da ljudje premišljujejo. Brez mišljenja ne bi bil
človek sposoben priti niti do materialističnega videnja
sveta. Atomizem je predpostavka oz. delovna hipoteza,
ki nudi osnovo za računanje; vendar pa nam mora
biti povsem jasno, da nimamo opravka s kakršnokoli
resničnostjo. Nihče ne more niti videti atome, kajti le-ti
so domneve oz. miselni izumi.’ 2 To je očitno, če primerjamo
fotografije atomov, ki so jih znanstveniki uspeli
proizvesti do sedaj (glej tretjo sliko), s predstavami
atomov, ki so postale sestavni del moderne zavesti
(glej četrto sliko). Jasno je, da notranja zgradba atomov
ni nič več kot interpretacija, ki je bila sprejeta kot dejstvo
s strani večine ljudi sedanjega časa.
14
Miniaturni svet atomov
ŠIRIMO OBZORJA
V zadnjih desetletjih je znanost naredila velik korak
naprej od začetne slike vesolja, ki so ga tvorili izključno
atomi. Ko so raziskovali kozmične pojave, ‘so znanstveniki
odkrili – in se še vedno mučijo, da bi razumeli
– osupljivo dejstvo, da večina vidnega vesolja ni bila
počasnega ohlajanja prvotne vročine in postopnega
zgoščevanja plinov v tekoče in trdne oblike snovi.
V predzgodovinskem času so nekatera ljudstva imela
precej podobne predstave o poreklu vesolja, vendar pa
so v njih imeli najbolj pomembno vlogo bogovi.
še niti opažena, kaj šele razumljena,’ 3 zaradi tega, ker
vsebuje pretežno črno materijo in črno energijo. Črni
se imenujejo zato, ker se ju ne more zaznati z nobenimi
sredstvi, ki so na voljo moderni znanosti. Njihov obstoj
je bil dokazan z izračuni vidnih pojavov v vesolju, ki
se niso obnašali v skladu s fizičnimi zakoni, ki so nam
poznani. Ti izračuni so jih prisilili do priznanja, da vidno
vesolje vsebuje le štiri odstotke fizične snovi – vse
ostalo je črna materija in energija.
To ni bilo prvič, da so znanstveniki naleteli na neobičajne
oblike snovi. V prvi polovici dvajsetega stoletja
so odkrili obstoj antimaterije, ki je neke vrste zrcalna
snov. ‘Antimaterija je istovetna z materijo, razen da je
vse znotraj njenih atomov obrnjeno v nasprotno smer:
negativen naboj je pozitiven in levo postane desno.’ 4 Ta
in druga podobna odkritja kažejo na to, da znanstveniki
prestopajo prag, ki ločuje fizični in duhovni svet.
Vendar pa jim pomanjkanje primernih konceptov preprečuje,
da bi razvili ustrezno razumevanje tega, kar
tam zaznavajo. To ne preseneča, kajti nihče ne more
dojeti duhovnih realnosti s pomočjo konceptov, ki
ustrezajo izključno fizičnemu svetu.
Če hočemo razviti ustrezne koncepte in ideje, moramo
preseči omejitve znanstvene razlage o poreklu vesolja,
tako imenovano teorijo prapoka. V skladu s to razlago
je vse, kar danes obstaja, izšlo iz izjemno vročega in
zgoščenega stanja materije s pomočjo velike eksplozije.
Znotraj obdobja prve sekunde se je zgodila izjemno
hitra razširitev vesolja; poleg tega so prišli v obstoj
osnovni delci. Veliko več časa je bilo potrebno za oblikovanje
atomov vodika in helija in minilo je milijone
let, dokler niso prišli v obstoj vsi elementi, ki sestavljajo
periodično tabelo. To je bilo doseženo s pomočjo
Na primer ‘v japonski mitologiji se je kozmos oblikoval
spontano iz kaosa. Prvobitno vesolje je bilo tekoča,
vrela masa v obliki velikanskega jajca. Lahki elementi
so vzplavali navzgor in oblikovali Visoko Nebeško Planoto,
prebivališče bogov, medtem ko so se težji elementi
ustalili in postali trdna zemlja. Potem so se pojavila iz
belega oblaka tri nebesna božanstva. Prvorojenec je bil
Vladar Središča Nebes, naslednji je bil Veličastni Visoki Izdelovalec
in nato še Veličastni Nebeški Izdelovalec.’ 5 Nato
so ti začeli proizvajati naslednje generacije bogov, vse
dokler niso vsi skupaj ustvarili sedanji svet.
V kozmičnem razvoju, ki ga je predstavil Rudolf Steiner
v Okultni znanosti in njegovih ostalih delih, obstajajo
tri prejšnja vesoljska stanja, ki se imenujejo Stari
Saturn, Staro Sonce in Stara Luna 6 , preden je prišlo v
obstoj sedanje stanje, ki ga imenujemo Zemlja. V obdobju
‘Saturna so obstajala različna prepletajoča se
stanja toplote. Vendar morate biti pozorni, na kakšen
način se govori o toploti oziroma ognju v primeru
takšnega vzvišenega obstoja, kot je bil ta, ki je pripadal
Saturnu. Do tega stanja ne bomo prišli, če bomo prižgali
vžigalico ali svečo in preiskovali fizično toploto, ki se
pojavi. Toploto si moramo predstavljati kot precej bolj
duhovno – ali morda primerneje rečeno bolj duševno.
Če uspete vstopiti v svojo notranjost in občutiti sebe
kot bitje, ki vsebuje toploto, vam bo to občutenje vaše
lastne toplote, ta izkušnja vaše lastne duševne toplote,
dalo približno idejo o prepletajoči toploti Saturna.’ 7
Dejansko je imela toplota Saturna dvojni značaj: iz ene
strani je bila duševno-duhovna toplota, z druge strani
je bila fizična toplota. Če bi se gibali znotraj Saturnove
oble s sedanjimi fizičnimi čutili, ne bi zaznavali ničesar,
razen toplote različnih jakosti, zato ker ‘Saturn ni
bil poenotena snov, temveč je imel takšno sestavo, da
bi lahko zaznavali razlike’ 8 v njeni notranji zgradbi.
15
ŠIRIMO OBZORJA
16
‘Ko preidemo na Sonce, v drugo fazo razvoja našega
planeta, vidimo, kako se je v elementarnem obstoju toplota
zgostila v plinasto oz. zračno stanje. Potemtakem
moramo v elementarnem obstoju Sonca ločiti med
toploto in plinastim oz. zračnim. Skupaj z zgostitvijo
toplote v zrak se odvija ustrezno dviganje do bolj
razredčenega, bolj eteričnega stanja; če imenujemo
zrak elementarno stanje, ki je takoj pod toploto, moramo
imenovati stanje takoj nad toploto svetloba oz. svetlobni
eter. Ko gledamo na elementarna stanja v obdobju
Sonca, potem vidimo prežemanje toplote, svetlobe
in zraka in vse življenje se je v tem času manifestiralo
znotraj tega stanja toplote, svetlobe in zraka.
Ko preidemo na Luno, imamo spet toploto kot srednje
stanje, ki se spodaj zgosti v zrak, in še bolj spodaj v vodo.
Spet se pojavi svetloba in potem nad svetlobo dobimo
finejše, bolj eterično stanje. Temu, kar deluje znotraj
snovi kot organizacijski princip, kar povezuje in ločuje
snovi – lahko damo ime zvočni eter. To je nekaj, kar lahko
človek prepozna s svojimi zunanjimi čutili takrat,
ko se prenaša s pomočjo zraka, vendar pa se nahaja v
osnovi vsega obstoja. Lahko bi ga imenovali tudi številčni
eter (kemični eter), zato ker ta duhovni zvok ureja
celotni materialni obstoj v skladu s številom in mero.
Potemtakem vidimo tako na sami Luni kot v tem, kar
na njo deluje od zunaj, elementarna stanja toplote, zraka,
vode, svetlobe in zvoka.
Ko pridemo do četrtega stanja in z njim do nastanka sedanje
Zemlje, so dodane nadaljnje stopnje zgoščevanja
in nadaljnje stopnje razredčevanja – zemeljsko oz. trdno
stanje spodaj in to, kar imenujemo življenjski eter, zgoraj;
le-ta je še finejši eter od zvočnega etra. Tako lahko
opišemo elementarni obstoj Zemlje na naslednji način:
Toplota je zopet srednje stanje; kot bolj zgoščena stanja
imamo zrak, vodo in trdno materijo; kot razredčena
stanja imamo svetlobo, zvok in življenjski eter.’ 9 Tako v
sedanji fazi kozmičnega razvoja ‘razločujemo v naravi
trdno, tekoče, in zračno stanje ter toplotni, svetlobni, kemični
in življenjski eter. To je sedem stopenj materije.’ 10
(glej sliko Kozmični razvoj sedmih stanj snovi - desno)
Najprej moramo pojasniti naravo štirih elementov: ognja,
zraka, vode in zemlje. V stari Grčiji so ljudje še vedno
poznali pravi pomen teh konceptov, ki opisujejo fizična
stanja materije, zato ker ‘je starodavna fizika imela
kozmični značaj. Ko v starih spisih pridemo do besede
voda, jo moramo prevesti z našo besedo tekoče; besedo
zemlja prevedemo z našima besedama trdna telesa. Le na
ta način lahko pravilno prevajamo stare spise. Vendar
pa v tem pristopu obstaja globokoumen pomen. Uporaba
besede zemlja, ki nas napoti na trdna telesa, pomeni
predvsem to, da je to trdno stanje pod vplivom zakonov,
ki vladajo na planetu Zemlja. Po drugi strani, ko se
je govorilo o telesu kot o vodi, potem le-to ni bilo zgolj
pod zemeljskimi zakoni, temveč je bilo pod vplivom celotnega
planetnega sistema. In kadar se je plinasto telo
imenovalo zrak, potem je bilo takšno telo dvignjeno ven
iz zemeljskega in planetarnega vpliva in se je nahajalo
pod poenotenim vplivom Sonca.’ 11
Element ogenj ima prav poseben položaj, kajti ‘ogenj
je na meji med zaznavnim materialnim svetom in eteričnim
oz. duhovnim področjem, ki ni več zaznaven.’ 12
Zaradi tega razloga ima dvojno naravo: en njegov del
je fizičen in drugi del je eteričen. Posledično ga je Steiner
poimenoval: toplota, ogenj, toplotni eter. Poleg
tega moramo vedeti, da ‘je ogenj tako razredčen, da
prežema vse ostale elemente. Ogenj prežema zrak in ga
s tem greje; enako velja za vodo in zemljo. Medtem ko
so trije ostali elementi oddvojeni drug od drugega, ima
element ognja vse-prežemajočo lastnost.’ 13
Sedaj si oglejmo splošno naravo etrov. Če želimo razumeti
naravo teh duhovnih snovi, se moramo izogniti
napaki, da k njim pristopimo na sledeči materialistični
način: ‘Tu imamo materijo; potem je tu eter, bolj razredčen
kot materija, ampak drugače podoben fizični materiji;
potem pride astralno – spet bolj razredčeno in fino
kot eterično; in po tem kar nekaj drugih lepih stvari, ki
so bolj in bolj razredčene. Imenujte jih, kakor hočete,
vendar to ni duhovno, temveč ostane materialistično!
Resnica je, da si moramo z namenom, da prispemo do
pravega razumevanja sveta, zamisliti, kako težka materija,
ki jo lahko tehtamo, preneha obstajati, ko pridemo
do etra. Mi moramo jasno razumeti, da je ta eter
bistveno drugačna stvar od tiste snovi, ki zapolnjuje
prostor. Ko govorimo o tej snovi, mislimo o prostoru,
ŠIRIMO OBZORJA
ki je zaseden z materijo. Ampak ko govorimo o etru,
takrat si moramo zamisliti prostor, kjer ni materije. Ko
običajna materija trči v neki drugi predmet, je le-ta odbit
oz. potisnjen stran. Ko se eter približa predmetu,
ga privlači in pritegne znotraj sebe. Dejavnost etra je
točno nasprotje temu, ki ga ima materija. Eter deluje
kot nekaj, kar vsrkava.’ 14
Znanost pravi, da ‘je materija karkoli, kar zavzema
prostor.’ 15 V nasprotju s tem eter ni le odsotnost materije,
temveč je negativna materija. Če hočemo dojeti
ta koncept, si moramo predstavljati ‘polno denarnico,
iz katere jemljemo denar, vse dokler ga ne zmanjka;
prazna denarnica ne more biti bolj prazna, kot je. Vendar
pa je lahko bolj prazna, če se zadolžimo; potem
imamo v denarnici manj kot nič. Na podoben način je
lahko prazen prostor bolj prazen, s tem ko je zapolnjen
z etrom in postane negativna stvar. Eterični svet je v
bistvu negativen prostor.’ 16
bitjih, dogajanjih in celo v takšnih stvareh, kot je dober
obrok, ki je bil narejen z ljubečo skrbjo in modrostjo.
Učinke svetlobnega etra doživimo vsak dan, saj nam le-
-ta omogoča, da vidimo fizični svet navzlic temu, da je
sama svetloba nevidna. Samo takrat, ko svetlobni eter
‚trči‘ ob trdni, tekoči ali plinasti fizični objekt, se nam
razodene njegov odsev.
‘Če se dvignemo za eno stopnjo nad svetlobo, pridemo
do še finejšega eteričnega stanja, do nečesa, kar
dejansko ne obstaja neposredno v običajnem svetu zaznav.
To stanje se nam predstavlja kot nekakšne vrste
zunanji odsev. Z okultnega vidika lahko rečemo, da v
tem finem etru delujejo tiste sile, ki urejajo kemijske
afinitete in kombinacije materialnih snovi – to je organizacijo
snovi – in ki jih lahko opazujemo v primeru,
ko potresemo fin prah na kovinsko ploščo in nato z violinskim
lokom podrgnemo po robu plošče in dobimo
tako imenovane Kladnijeve slike. Prostor je diferenciran
in napolnjen z gibanjem sil, ki so bolj ‚razredčene‘
Kladnijeve plošče z zvočnimi vzorci
Obstaja še ena ključna razlika med etrom in materijo.
‘Fizično telo je težko, ima težo in je podrejeno zakonu
gravitacije. Eterično ni podrejeno gravitaciji. Prav
nasprotno, eterično se vedno poskuša izmuzniti – ima
vedno težnjo, da se razprši in razširi v daljna vesoljna
prostranstva. Eterično telo si prizadeva gibati stran od
Zemlje v enaki meri, kot fizično telo teži k Zemlji.’ 17 Z
drugimi besedami, eter ni podvržen silam gravitacije,
temveč silam levitacije, ki povzročajo, da ‘Sonce ves
čas privlači eterično telo.’ 18 To dejstvo razloži mnoge
naravne pojave, ki so sicer nerazumljivi ali slabo razloženi
s strani znanosti, kot je na primer gibanje rastlinskega
soka navzgor proti silam gravitacije. To gibanje
povzroča eterično telo rastline, ne pa t.i. osmotski fizični
pritisk.
Če se poskušamo poglobiti v naravo posamičnih etrov,
lahko rečemo, da smo relativno dobro seznanjeni s toplotnim
etrom, ki ga lahko izkusimo kot duševno-duhovno
toploto v našem lastnem bitju, kot tudi v drugih
kot svetloba. Zato lahko govorimo, ko se povzpnemo iz
toplote do svetlobe in od nje do tega finejšega elementa,
o kemijskem ali zvočnem etru, ki vsebuje sile, ki razvrščajo
materijo ter ločujejo in združujejo snovi. V resnici
ima ta element naravo zvoka; zvok, ki ga zaznavamo z
ušesi, je le njegov zunanji izraz – to je izraz njegovega
prehoda skozi zrak.’ 19 Ta eter se imenuje zvočni eter oz.
tonski eter, kadar deluje preko zračnega medija, in kemični
eter, kadar deluje preko vodnega medija.
‘Če se povzpnemo iz zvočnega etra še višje, v bolj razredčeno
eterično stanje, pridemo do najfinejšega eteričnega stanja
od vseh obstoječih. Ta bolj fin eter tke znotraj zvočnega oz.
kemijskega etra. To pomeni, da prežema zvočni eter na enak
način kot je zvok, ki prihaja iz naših ust, prežet s pomenom
naših misli, ki spreminjajo zvok v besedo. Poskušajte
razumeti, kaj je tisto, kar naredi zvok v smiselno
besedo, in tako boste dobili predstavo o tem finem
eteričnem elementu, ki se giblje skozi vesolje skozi
kozmični zvok, ki organizira snovi, in mu tako daje
17
ŠIRIMO OBZORJA
pomen, s tem ko odmeva v prostoru kot ustvarjalna
Beseda. Ta Beseda, ki se pretaka skozi vesolje in se vliva
v zvočni eter, je vir življenja, je utripajoče življenje,
polno energije’ 20 – to je življenjski eter.
Sedaj lahko naredimo kratek povzetek sedmih stanj
materije, ki obstajajo v sedanjem obdobju kozmičnega
razvoja (glej sliko ‚kozmičnega jajca‘):
• Element zemlje vsebuje vse, kar je trdno, mineralno,
kristalizirano, podobno soli.
• Element vode vsebuje vse, kar je tekoče, gibljivo.
• Element zraka vsebuje vse, kar je v plinastem
oz. zračnem stanju.
• Element ognja oz. toplotni eter obsega fizično
toploto in duševno-duhovno toploto.
• Svetlobni eter vsebuje svetlobo, ki nam omogoča,
da vidimo materialni svet.
• Kemijski eter oz. zvočni/tonski eter vsebuje sile,
ki urejajo kombinacije materialnih snovi.
• Življenjski eter prežema zvočni eter z virom življenja.
To so snovi, ki omogočajo obstoj sveta, ki nas obdaja.
S pomočjo fizičnih čutov lahko zaznavamo polovico
teh snovi, medtem ko lahko drugo polovico zaznamo
zgolj s pomočjo učinkov, ki jih imajo na vidne stvari,
bitja in pojave. S tem uvidom lahko naredimo naslednji
korak v okultno naravo materije. Običajno ‘ljudje
razvijajo vse vrste teorij o materiji in duhu. V resnici pa
je v ozadju obeh nekaj višjega kot materija in duh. Ko
se to višje pripravi k počitku, potem je to materija; ko
se pripravi k gibanju, potem je to duh.’ 21
Kaj je to skrivnostno višje v ozadju materije in duha? To
so bitja, ki pripadajo devetim duhovnim hierarhijam! 22
Zgoraj predstavljeni ‘procesi zgoščevanja in razredčevanja
prepletajo drug drugega in nam skupaj podajo
enotno sliko nastajanja naše Zemlje. Bodisi ko govorimo
o zgoščenih stanjih – zrak, voda, zemlja – ali o bolj
razredčenih stanjih – svetlobni eter, zvočni eter, življenjski
eter – v vsakem primeru se ukvarjamo z manifestacijami
oziroma zunanjim videzom duševno-duhovnih
bitij. Če upoštevamo zgolj te elementarne manifestacije,
potem preučujemo zunanji vidik – majo oz. iluzijo – tega,
kar je v njih resnično. V resnici duhovna bitja oznanjajo
svoj obstoj v zunanjem svetu s pomočjo teh snovi.’ 23
S pomočjo antropozofije lahko sledimo poreklu vseh
snovi v zelo oddaljene čase. ‘Okultno videnje odkriva,
da so na začetku, ko se je pričel oblikovati starodavni
Saturn, določena duhovna bitja preko dejanja darovanja
izlila osnovno snov Saturna – toploto – iz njihove
lastne snovi. Ta bitja so se izpopolnila tako daleč, da jim
ni bilo potrebno vsrkati ničesar kot hrano, temveč so
bila celo v stanju, da se žrtvujejo, da izlijejo ven njihovo
lastno snov. Ta bitja so Troni, ki so s pomočjo svojega
žrtvovanja oblikovala temelje’ 24 za nastanek vesolja.
V nadaljnjih stopnjah razvoja je bila ta prvobitna snov
uporabljena in obdelovana s strani vseh bitij devetih
duhovnih hierarhij na najbolj raznovrstne in zamotane
načine. Vendar ‘pa se je sodelovanje teh bitij v
času zgodnjih inkarnacij naše Zemlje odvijalo na načine,
ki so bili drugačni od njihovega sedanjega načina
delovanja. Vsakič, ko se je pojavila nova inkarnacija
– takšna, kot so stanja Saturna, Sonca, Lune in Zemlje
– je prišlo v obstoj drugačne vrste sodelovanja teh
hierarhičnih bitij zaradi dejstva, da je imelo vsako stanje,
skozi katerega je prešla naša Zemlja, tako kot bodo
imela tista, skozi katera bo še morala iti, posebno misijo
v kozmičnem razvoju.’ 25
Če pogledamo na sedanjo Zemljo, potem opazimo, da
‘je naš planet zgrajen tako, da takrat, ko gledamo proti
njegovemu središču, lahko rečemo: Tam so vzvišena
bitja, Troni, Serafimi in Kerubimi. Vse, kar vidimo, ko
gledamo navzdol v zemeljske globine, pripisujemo
18
ŠIRIMO OBZORJA
bitjem najvišje hierarhične triade. Trije elementi narave
– voda, zrak in ogenj – so povezani z Duhovi volje,
Duhovi harmonije in Duhovi ljubezni.’ 26
V nasprotju s tem ‘prihajajo Duhovi oblike iz univerzalnega
prostora; njihovo delovanje se manifestira v tem,
kar imenujemo sončni žarki. Svetloba je potemtakem
element, v katerem na prvem mestu tkejo in živijo
Duhovi oblike. Vse, kar na naši Zemlji ureja gradnjo
in razkroj, je v principu področje, v katerem delujejo
Duhovi gibanja. Ko se človek nauči zaznavati nekaj od
tega, kar sicer opazuje zgolj kot iluzijo, ko preučuje kemijske
kombinacije in razgradnje, potem sliši te Duhove
gibanja oziroma zaznava Glasbo sfer. Medtem ko
svetloba priteka k nam podnevi kot svetloba in ponoči
snuje dalje kot svetloba, ki je bila sprejeta in vsrkana,
se glasba sfer razlega tako podnevi kot ponoči.
Potem nam preostanejo še Duhovi modrosti, ki pošiljajo
svoje aktivnosti od zunaj in delujejo na svetlobo, ki
tke, in na glasbo sfer v njenem tkanju skozi vesolje. To
je življenje univerzalnega etra, ki priteka navzdol do
Zemlje. Življenje se izliva na Zemljo iz univerzalnega
prostora in je ujeto s strani raznovrstnih bitij. To izvira
iz Duhovov modrosti.’ 27
S pomočjo teh razlag lahko dojamemo, zakaj je ‘materija,
kot si jo zamišljajo fiziki, čista fantazija. Dokler se
njihovi koncepti uporabljajo le kot sredstva za računanje,
je to v redu. Toda, če ljudje mislijo, da so odkrili
nekaj, kar obstaja samo po sebi in je resnično, potem
ti ljudje sanjajo. Teorije modernih fizikov se dejansko
sanje. Tako dolgo, dokler fiziki opisujejo in zapisujejo
dejstva – to, kar je stvarno in dejansko in kar lahko
vidi oko, ter to, kar se lahko iz tega sklepa s pomočjo
izračuna – tako dolgo imajo opravka z resničnostjo.
Ampak takoj, ko začnejo razglabljati o atomih in molekulah,
kot da bi bile to preprosto materialne stvari,
začnejo presti sanjsko vesolje.’ 28
Dandanes je mnogo ljudi, ki še vedno sanjajo obstoj
osnovnih delcev, atomov in molekul materije. Ko se
bodo prebudili, bodo spoznali, da takrat, ‘ko zremo
v vesoljne daljave in najprej pogledamo proti Soncu,
vidimo, kako pretakajoče življenje, prepletajoči zvok
in oblikotvorna svetloba – trojstvo druge hierarhične
triade – prihaja k nam iz kozmičnega prostora. V drugi
hierarhični triadi imamo tiste sile, ki živijo in tkejo
okoli nas v etru. Najvišje hierarhije – Serafimi, Kerubimi
in Troni – pritekajo k nam od spodaj. V silah narave,
ki obstajajo na našem planetu – v zemlji, vodi,
zraku in ognju – se izlivajo k nam bitja najvišje triade.
V prvi hierarhični triadi obstajajo tiste sile narave, ki
jih smatramo za najmočnejše podzemeljske sile narave
– sile naše trdne zemlje.’ 29
To so duhovna bitja, ki delujejo v ozadju sedmih stanj
materije, ki obstajajo na sedanji stopnji kozmičnega
razvoja. Čeprav se moramo zavedati, da obstaja neizmerno
več v ozadju vseh teh stvari, lahko usmerimo
naš pogled na določeno zemeljsko obdobje, ko so
Duhovi oblike v sodelovanju z ostalimi hierarhijami – še
posebej v sodelovanju z Duhovi gibanja – ‘spodbudili v
elementarni materiji nekaj, kar se lahko primerja s tem,
kar je spodbujeno v prahu Kladnijevih zvočnih vzorcev,
ko se zvok spravi k temu, da ga organizira. Tako
kot je prah organiziran v primeru Kladnijevih zvočnih
vzorcev, tako je bila elementarna masa Zemlje razmeščena
navzgor in navzdol’ 30 v procesu ustvarjanja
duhovnih in zemeljskih stanj materije. Tako so Duhovi
oblik povzročili, da so se fizične snovi ustalile in oblikovale
Zemljo, medtem ko so duhovne snovi vzplavale
navzgor in oblikovale vesolje, ki nas obdaja.
Opombe:
1, 2, Steiner, The Occult Movement in 19th Century, Dornach, 16.10.1915
3 Richard Panek, The 4% Universe, 2011
4 www.independent.co.uk/news/science/
physicists-learn-how-to-measure-antimatter-using-laser
5 Mythology, The Illustrated Anthology of World Myth and Storytelling
(Japan’s Realm of the Rising Sun), 2002
6 Osnovni opis prejšnjih stopenj razvoja je na voljo v članku Duhovno
znanstvena razlaga razvoja vesolja, Svitanje, Poletje 2016
7, 9, 23, 30 Steiner, Genesis – Secrets of Creation, Munich, 20.08.1910
8 Steiner, Theosophy of the Rosicrucian, Berlin, 2.06.1907
10 Steiner, Foundations of Esotericism, Berlin, 4.10.1905
11 Steiner, Warmth Course, Stuttgart, 2.03.1920
12, 13 Steiner, Nature Spirits, Dusseldorf, 12.04.1909
14, 16 Steiner, Man: Hieroglyph of the Universe, Dornach, 24.04.1920
15 Ultimate Visual Dictionary, Dorling Kindersley, 1997
17 The Essential Steiner, Lindisfarne Books, 2007
18 Steiner, The Festivals and Their Meaning, Dornach, 7.05.1923
19, 20 Steiner, Genesis – Secrets of Creation, Munich, 18.08.1910
21 Steiner, vir neznan
22 Osnovni opis prejšnjih stopenj razvoja je na voljo v članku Duhovno-
-znanstvena razlaga ustroja vesolja in bitij, ki obstajajo v njem,
Svitanje, Pomlad 2015.
24 Steiner, Universe, Earth and Man, Stuttgart, 8.08.1908
25, 26, 27, 29 Steiner, The Mission of Folk-Souls, Christiania/Oslo,
11.06.1910
28 Steiner, Genesis – Secrets of Creation, Munich, 22.08.1910
19
Knjige
Orfiška šola in duh
Srednje Evrope
Spoznavni postopek in znanost
Samo Simčič
Orfiška šola, šola pesniške genialnosti, je
povzdignjena v mit. O njej se govori kot o
imaginarni resničnosti, zato nikoli povsem določno.
Vendar je orfiška šola resničnost, ne le prispodoba.
V mitu o Orfeju je rečeno, da je temu mitičnemu
starogrškemu pesniku poklonil svojo liro Apolon
sam. To ima globok pomen. Lira je precizen
instrument, treba ga je obvladati, da bi lahko igrali
nanj in ustvarjali umetnost. Orfej se je te umetnosti
naučil v Apolonovem templju v Delfih. Dala mu je
sposobnost, da je lahko živ stopil čez prag smrti v
svet umrlih – ta sposobnost je intuicija, ki sega v
globine sveta in človeka.
Apolonov tempelj v Delfih je bil osrednje starogrško
svetišče in je združeval vso dotedanjo modrost Orienta,
vendar je tej dal nov značaj. Staroegipčanska, staroperzijska
in staroindijska šola modrosti so temeljile na
odprtosti človekove duše, ki jo je bilo mogoče doseči
s kar največjo predanostjo duhovnemu svetu in bogovom.
Toda človek se je razvijal k vedno večji samostojnosti,
zaradi katere se je odmikal od duhovnega sveta
in bogov. Če se jim je hotel približati, se je moral srečati
s samim seboj. Podoba njega samega se je pojavila kot
sfinga, ki ima človekov obraz, levjo grivo, bikov trup
in orlove peruti. Človekov obraz pomeni zavest o sebi
ali jaz, levja griva čutenje, bikov trup hotenje, in orlove
peruti mišljenje. Ker pa je sfinga žival, pomeni to, da so
te temeljne človekove notranje sile ujete v animalnost.
Sfinga je varovala vhod v duhovni svet in je zahtevala,
da se človek očisti svoje animalnosti. V Starem Egiptu
je bilo to še mogoče s predanostjo, z devocijo. V Stari
Grčiji to ni več zadostovalo. Zato je Apolon napotil
učence delfijskega misterija k temu, da sledijo izreku:
Spoznaj sebe in spoznal boš svet in bogove. Spoznati sebe je
pomenilo spoznati svoje bitje kot precizen instrument,
na katerega je bilo treba znati 'igrati', da bi se lahko
povzpeli k božanski modrosti. To je pomenilo znati
misliti. O tem, kar se je zgodilo v Stari Grčiji, nam kaže
Ojdipovo srečanje s sfingo. Ko se je Ojdip srečal z njo,
mu je zastavila uganko: 'Kaj je to: najprej hodi po štirih,
potem po dveh in nazadnje po treh nogah?' Ojdip odgovori:
'Človek. Kot dojenček se kobaca po vseh štirih,
kot odrasel hodi vzravnan po dveh nogah, kot starec
pa se mora pri hoji opirati na palico.' Ko to sfinga sliši,
je premagana in se vrže v prepad. Ojdip spozna, da je
uganka človek, in gre svobodno svojo pot.
Apolonov izrek: 'Spoznaj sebe!' je tudi vir starogrške
filozofije. Prej filozofije ni bilo, bila je modrost, filozofija
pa nastane, ko človek z ljubeznijo do modrosti
sam oblikuje misli. Temu je dosledno sledil Sokrat. To
sta prevzela tudi Platon in Aristotel. Tako je starogrška
misel dosegla čisto, lastno obliko v človeku. To
pa je tudi vir evropske kulture, ki je posebno visoko
stopnjo dosegla v 18. in 19. stoletju v Srednji Evropi v
nemški idealistični filozofiji. Vendar je ta stopnja ostala
le kot zgodovinska preteklost. Zadušena je, ker so jo
preplavili materialistični znanstveni pojmi in predstave
Zahodne Evrope. Tudi ti pojmi in predstave imajo
korenine v starogrški kulturi, ki je ustvarila znanost,
vendar je njihov značaj 'objektiven', zasnovan na fizičnem
čutnem zaznavanju stvarnosti. Srednjeevropska
kultura je v svojem temelju idealistična. Da bi si lažje
predstavili razliko med obema, naj navedem citat iz
20
intervjuja Angele Schader s škotskim pesnikom, pisateljem
in esejistom Johnom Burnsideom. Intervju je bil
objavljen 10. novembra 2016 v Neue Zürcher Zeitung z
naslovom: 'Želel bi si, da bi Goethe zmagal.' Citat se v
mojem prevodu glasi takole.
'Anglosasi gojijo neke vrste sovražnost, nenaklonjenost do
metafizičnosti; gojijo racionalistično pragmatično oxfordsko
mišljenje. Po mojem občutku je bila znanost ruinirana v trenutku,
ko je Newton zmagal nad Goethejem. Newtonov model
je reduktiven, matematičen; Goethe ali Humboldt postavljata
temu nasproti organsko življenje v središče univerzuma. Jaz
bi si želel, da bi Goethe zmagal. Ko bi njegove ideje in ideje
nemških romantikov vstopile v mišljenje na isti način kot
Newtonova fizika, bi bil svet danes morda videti drugačen.'
Citat nakazuje dva tokova evropske kulture v miselnosti
njunih predstavnikov. Oba tokova sta upravičena.
Newtonovo matematično eksaktno razumevanje pojavov
ni napačno, postavljeno je le v ospredje. Dogajanje
v pojavih je v ozadju kot proces, ki poteka kakor
sam od sebe, mehanično. Pomembno je, da se ga točno
opiše. Moderno civilizirano človeštvo si danes samoumevno
predstavlja svet, dogajanje sveta, dogajanje v
naravi in človeku, kot mehanične tokove. Obstaja mnenje,
da človek ravna (mehanično) po nekem kodiranem
zapisu v svojem telesnem organizmu. Tudi ko je
znanost v 20. stoletju prodrla v svet pod materijo in si
spodkopala materialistični temelj, je ostala pri predstavi,
da so tokovi energije mehanične narave, ki jih je v
tek pognal 'slučaj'.
aktivna. Požene kal, steblo, stebelne liste. Nato nastopi
zastoj rasti. Delujoča sila se spet strne v točki, običajno
na vrhu stebla ali na koncu stranskih stebelnih poganjkov.
Stebelni organizem preide iz te točke v cvetni
organizem, ta pa nato v plod in seme. Prehod iz organizma
v organizem je preobrazba prvega. Poleg tega
oblikuje delujoča sila rastlino po podobi njene vrste.
Vsaka rastlinska vrsta (tudi živalska in človeška) ima
takšno prapodobo, ki jo je Goethe imenoval 'prarastlina'
ali tudi ideja rastline. Začne delovati iz točke v materiji
semena ali drugih delov rastline. Točka ni fizična,
materialna. Ne zavzema prostora. Sile rasti ne vidimo,
vidimo samo faze njenega delovanja v rastlini, lahko
pa jo predvidimo z mišljenjem. Vendar ni zgolj predpostavka,
temveč dejstvo. Četudi bi materialistično
menili, da obstaja v genski zasnovi, se je morala vanjo
vliti iz neotipljive, predpostavljene kozmične modrosti.
Ta ne more biti 'slučajni mehanizem', saj si ni mogoče
misliti, da bi tako inteligentna zgradba živega bitja ali
tudi mrtvega minerala nastala kar tako 'iz nič'. Nekateri
današnji znanstveniki pravijo, da je 'slučaj' kot izvor za
znanost nedopustna izmišljotina. Goethe vidi v 'prarastlini'
ali ideji rastline živo življenjsko ali organsko
silo. To je ena od temeljnih predstav srednjeevropskega
'idealizma' ali 'organskega mišljenja'. Ta idealizem je
zahodnoevropska miselnost zadušila. Preplavljeni smo
s pojmi zahodnoevropske znanosti. V Srednji Evropi si
človek prvotno zastavlja vprašanje: kako spoznavam
stvari, kako prihajam do idej? Po kakšnem postopku?
To je orfiško načelo po izreku: 'Spoznaj sebe!'
Johann Wolfgang Goethe ni bil samo pesnik in dramatik,
temveč tudi naravoslovec. Razvil je teorijo metamorfoze.
Opazoval je rastlino. Seme je pretežno mineralna
snov, ki jo je rastlina v procesu venenja izločila,
ker ta snov ni bila več sposobna življenja. Samo točka
v semenu ima še življenjsko silo, snov okrog nje pa jo
ščiti z ovojem. V določenih okoliščinah postane ta sila
Ta dva tokova evropske miselnosti izvirata že iz obdobja
Starega veka. Razkol je nastal že tedaj. To se je
zgodilo tako, da je Aristotel moral zaradi sovražnikov
atenske akademije svoje spise umakniti iz mesta. Njegovi
učenci so jih prepisovali in razkropili po Grčiji in
po vsem tedaj kulturnem svetu. Velik del teh spisov je
prišel v roke akademije v perzijskem Gondišapurju. Ta
21
KNJIGE
22
akademija je zbirala kulturno blago tedanjega časa in
ga preučevala. Aristotelovi spisi so na njene učence delovali
predvsem z jasnimi intelektualnimi pojmi. Toda
vzhodnjaška miselnost ne teži k Apolonovi šoli, po kateri
se človek uči razumevati svet s spoznanjem sebe,
temveč k neposrednemu doživetju. Aristotelovi spisi
so delovali kot fenomen intelektualizma. V Gondišapurju
so zato po aristotelsko opazovali pojave sveta in
videli v njih zgolj 'logiko' kot mehanizem. To je pripeljalo
že v Starem veku in na začetku Srednjega veka do
tehničnih izumov, ki jih je Evropa iznašla šele v 18.,
19. in 20. stoletju (npr. vrata, ki so se sama odpirala,
ali govoreča škatla in druga čudesa), vendar orientalski
znanstveniki teh izumov niso uporabljali tako kot
danes, temveč so jim služili kot posamezne atrakcije.
Niso mislili praktično. Gondišapurska akademija je
bila tudi vir arabske znanosti.
Aristotelovi in Platonovi spisi pa so romali tudi na
zahod, v Italijo. S posebno skrbnostjo so bili zbrani v
samostanu na Monte Garganu, kjer je na njihovi podlagi
vzniknila evropska znanost. Ta je temeljila na
spoznavnem načelu in ni odkrivala tehničnih izumov,
temveč je razvijala naravoslovje in umetnost kot govorništvo,
arhitektura, glasba. Svoj višek je doživela v
chartrski sholastični šoli. Tu se je rodila gotika. V arhitekturi
katedrale v Chartresu je slikovito zaobjeta vsa
kultura tedanjega časa. To je plod sholastične miselnosti,
ki je zastavljala temeljna spoznavna vprašanja o
svetu in kulturi in ni nepraktična. Bistveno zanjo niso
odgovori, temveč vprašanja, danes pa jo poznavalci
sodijo po odgovorih in ne po njenem sprašujočem bistvu.
Kje so ideje? V stvareh? Ali so same zase? Na to je
mogoče odgovoriti samo in šele z eksaktnim spoznavnim
postopkom.
V 13. stoletju je Christian Rosenkreutz, osebnost izrednega
duha, prepotoval Orient in obiskal vsa najvažnejša
znanstvena središča arabske znanosti. Ta impulz
je prenesel na evropska tla in ga združil z evropskim
spoznavnim načelom. V svoji izjemni nadarjenosti je
zaobjel na slikovit način temelje človeške civilizacije
in človeškega znanja v tako imenovanih 'Figurah
Christiana Rosenkreutza'. Te 'Figure' prikazujejo v
sliki spoznavno pot do največjih skrivnosti obstajanja
sveta in človeka. Takrat je znanost tudi prodrla iz samostanov
v svet ter se iztrgala nadzoru Cerkve. Cerkev
ni bila prijazna do delovanja učencev Christiana
Rosenkreutza, zato so ostale 'Figure' v tajnosti vse do
18. stoletja, ko so bile izdane javnosti. Vendar njihove
slikovite govorice ni bilo več mogoče razvozlati kot v
času njihovega nastanka, ker je nastopilo 'razsvetljenstvo',
ki je spoznavni proces usmerilo k fizično čutnemu
zaznavanju kot merilu resničnosti. Na osnovi tega
merila je nastala zahodnoevropska znanost. Ta je v tem
smislu sorodna z arabizmom.
J.W.Goethe je bil eden redkih srednjeevropskih duhov,
ki je še razumel slikovito govorico figur Christiana
Rosenkreutza.
Zahodnoevropska znanost in njena miselnost je skušala
raziskati temeljno substanco sveta na ta način, da
je razstavljala materijo, prodrla v tokove energij in jih
nadalje analizirala. Že preprost naravni pojav pa nam
kaže, da v razpadanju ni mogoče najti bistva. Ko se jeseni
življenjska sila v naravi umika, porumenijo in porjavijo
listi ter padejo na tla. Tam se nadalje razkrajajo.
Nastane humus. Tudi ta razpada še naprej in ostane
prah. Prah seveda ne more biti temeljna substanca sveta,
ker ni v njem ustvarjalne sile. V tem smislu je teorija
metamorfoze po Goetheju uspešnejša, ker ne temelji
na razpadanju ali zgolj analizi, temveč na ustvarjalnem
impulzu življenja. Goetheanistična znanost sicer
danes obstaja in se razvija, vendar ji ni lahko prebiti
okov 'uradne' in dominantne znanosti in se uveljaviti
v svoji polni vrednosti.
V svoji knjigi 'Orfiška šola' predstavljam orfiški postopek
poglabljanja v intuitivne globine človeka in
njihovo spoznanje. To navezujem tudi na pesništvo,
ki je zapadlo 'razpadanju' vrednot in jezika ter postalo
igra. Skušam prikazati izhod iz tega stanja po logiki
Goethejeve teorije metamorfoze, po logiki preobrazbe
mišljenja, čutenja in hotenja v življenje in svetlobo.
Pred kratkim je izšla knjiga
Samo Simčič:
Orfiška šola, esej
Dosegljiva je v založbi Buča
in knjigarnah
Orfiška šola ima svoje korenine v starogrškem in
staroegipčanskem obdobju in ni bila nikoli dostopna
javnosti. Gojili so jo v tajnih krogih od ust do ust. Še
danes obstaja težnja skrivati njene temelje, da ne bi
bili zlorabljeni s profanostjo, vendar ni več razlogov
za njeno tajnost. Na osnovi mitoloških zgodb 'Orfej
in Evridika', 'Eros in Psihe', 'Dioniz in Perzefona', 'Oziris
in Izida' ter legende o Salomonovem hramu in
njegovem graditelju Hiramu prikazuje esej z naslovom
'Orfiška šola' prodiranje v spoznanje globin človekove
zavesti, ki je bilo predmet orfiškega šolanja,
in razkriva sodobno pot spoznanja skozi materialno,
imaginativno, inspirativno in intuitivno zavest.
KNJIGE
Brošura
POVITKI IN OBLOGE
pomaga reševati marsikatero stisko
Vzemimo primer:
Otroka boli uho
Pred obiskom zdravnika lahko
pomagamo tudi sami.
POVITKI
IN OBLOGE
V ANTROPOZOFSKI
MEDICINI
Nasvet z navodili za izvedbo na strani 7:
VREČKA S ČEBULO ZA UŠESA
Srednje veliko čebulo na drobno sesekljamo in
zavijemo v dve tanki krpi. Segrejemo na telesno
temperaturo in položimo eno na uho, drugo pa
za uho. Na to položimo nekaj nespredene surove
volne, nato pa vse dobro pričvrstimo z volnenim
šalom, ruto ali čepico. Namesto tanke krpe
lahko uporabimo tudi cevasto obvezo za prste.
Opomba: Pri bolečinah v ušesih je pomembno,
da je nos čist. Priporočamo uporabo fiziološke
raztopine s kuhinjsko soljo, ki jo prodajajo kot
kapljice za nos v lekarni (glej Spiranje nosu).
Uporaba: Pri močnih bolečinah v ušesih
in vnetju srednjega ušesa (učinkuje močneje).
Trajanje: 10 – 15 minut, pa tudi do ene ure
Upoštevajte nasvet zdravnika!
IN KATERA ZDRAVILA BI PRIPOROČIL
ANTROPOZOFSKI ZDRAVNIK?
Priporočilo Male antropozofske lekarne,
stran 43:
Več informacij ali naročila
www.ajda-vrzdenec.si, ali 01 7540 743
Bolečine v ušesih
Aconit Ohrentropfen
Kdaj: pri prvih znakih bolečin v ušesih
Koliko: po potrebi 1–2 kapljici v slušni kanal
Apis Levisticum Glob. Wala in
Silicea comp. Glob. Wala
Kdaj: vnetje srednjega ušesa
Koliko: vsako uro 5–7 glob. Izmenično
23
Društva
Seznam društev
za biodinamično kmetovanje
in drugih antropozofskih iniciativ v Sloveniji
Združenje Demeter Slovenija
Volčji Grad 40, 6223 Komen
051 204 436 (Andreja)
040 608 717 (Maja)
info@demeter.si
Društvo Ajda Vrzdenec
Vrzdenec 60, 1354 Horjul
01 754 07 43 (od 9. do 13. ure)
ajdavrzdenec@gmail.com
Predsednica: Meta Vrhunc
Društvo Ajda Gorenjska
Podhom 42, 4247 Zgornje Gorje
04 572 56 18, 041 948 336
monika.brinsek@gmail.com
Društvo Ajda Koroška
Trg 4. julija, 2370 Dravograd
041 340 871
toncka@loris.si
Predsednica: Antonija Ločičnik
Društvo Ajda Domžale
Podrečje 10, 1230 Domžale
041 323 249 (Jože)
051 204 436 (Andreja)
ajda.domzale@gmail.com
www.ajda-domzale.si
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Goriška
Ulica padlih borcev 26, 5290 Šempeter pri Gorici
040 658 482
ajda.goriska@gmail.com
Predsednik: Drago Kladnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Štajerska
Soseska 13, 3312 Prebold
051 394 494
ajda.stajerska@gmail.com
Predsednik: Stanko Krašovec
Zveza biodinamikov Slovenije
Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana
zveza.biodinamikov@gmail.com
Predsednica: Saša Klančar
Naravoslovno-izobraževalno društvo 'Sapientia'
Sekcija za antropozofsko medicino Slovenije
Hvaletinci 2, 2255 Vitomarci
vesna.forstneric@gmail.com
www.nid-sapientia.com
Delovna skupnost obsoteljske regije
Izletniška ulica 6, 3250 Rogaška Slatina
031 643 312
romana.srimpf@gmail.com
Vodja: Romana Šrimpf
Delovna skupnost dravinjske regije
Žiče 76, 3215 Loče
031 342 107
majda.temnik@gmail.com
Vodja: Majda Temnik
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Dolenjska
Vinji Vrh 5a, 8220 Šmarjaške Toplice
031 645 476
joze.lusavec@gmail.com
Predsednik: Jože Lusavec
Društvo za b-d gospodarjenje Ajda Posavje
Boštanj 30, 8294 Boštanj
031 458 532 (Majda Hriberšek)
majda.hribersek@gmail.com
Predsednik: Zvone Černelič
Društvo biodinamikov Notranjska
Cesta 4. maja 75, 1380 Cerknica
041 444 736
biodinamika.notranjska@gmail.com
Predsednica: Mihaela Klančar
24
Change language