Revija Svitanje - Jesen 2012

K a z a l o 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Aci Urbajs, Breda Medvešček 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Mario Čuletić, Brane Žilavec, 

Franc Zavodnik, Elvira Zavodnik, 

Franc Vehar 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Franc Zavodnik, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Damjan Brajnik 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana 

tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da revijo naroči društvo 

(za vse svoje člane), znaša letna 

naročnina 9 € na člana 

NAKLADA: 1000 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

2 

Revijo sofinancira 

Ministrstvo za šolstvo in šport 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Biodinamika v praksi 4 

Zakaj kmetujemo 4 

Shranjevanje semen po biodinamiki 5 

Dinamiziranje škodljivcev 6 

Narava nas opozarja na našo krutost 7 

Dogodki 8 

Prvo srečanje biodinamikov v Sloveniji 8 

Konferenca Demeter International v Sloveniji 10 

Včeraj, danes, jutri 13 

Zdravje in prehrana 14 

Tekoča modrost 14 

Ječmen – torek – Mars 16 

Širimo obzorja 18 

Proučevanje življenja čebel z duševnega vidika 23 

Antropozofske knjige 24 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 20 €. 

www.svitanje.si

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi bralci! 

Znova je pred vami jesenska 

številka revije. Nedelja je. 

Dan je prijetno topel in človeku 

prav dobro dene vetrič, ki ziba krošnje dreves, 

da listi šelesté in pripovedujejo svoje zgodbe. Presenetljivo 

zeleni so še. Zdi se, da so po precej sušnem 

poletju dobro izkoristili nekoliko obilnejše padavine 

in pridobili na svoji moči ter se še za kratek čas trdno 

oprijeli vej. Ko pogledujem od računalnika skozi 

okno, lahko na vsake toliko časa opazim vrtinčenje 

redkih listov, kar mi daje jasno vedeti, da je. 

Tudi tokratna številka prihaja žal z zamudo, ki pa ji 

je botrovala obilica dogodkov, ki smo jim bili v mesecu 

septembru priča na Waldrorfski šoli Ljubljana. 

Kot boste lahko na strani Waldorfskih novic prebrali, 

je šola na prvi šolski dan svečano odprla vrata novega 

prizidka. Takoj zatem pa so se začeli tudi pri nas - 

podobno kot v mesecu juniju bio-dinamikom - vrstiti 

mednarodni dogodki. Gostili smo Evropsko zvezo 

waldorfskih šol. V okviru tega dogodka smo izvedli 

konferenco mednarodnih razsežnosti, Skrivnost 

ustvarjalnosti. Vsi ti dogodki so proslavili 20. obletnico 

prve waldorfske šole v Sloveniji. O vsem tem in še 

mnogih drugih temah pišemo na strani Waldrofskih 

novic. 

Ponovno bi želela poudariti, da je bila že od samega 

začetka želja ustvarjalcev revije, da povežemo biodinamike 

in waldorfce, saj ene in druge povezuje 

zanimanje za duhovni aspekt narave in človeka. In 

kot je videti, nam to tudi uspeva, saj število biodinamičnih 

društev neustavljivo narašča, hkrati pa tudi 

število waldorfskih iniciativ. In tako kot je poklic 

waldorfksega učitelja kreativen, tudi poklicanost 

biodinamika ni obrt, temveč kreativno sobivanje z 

naravo in kozmosom. Zato drug brez drugega ne 

moreta, saj waldorfska šola vzgaja kreativne ljudi, 

ki bodo v prihodnosti biodinamiki odprtega duha, 

pri tem svojem delu pa nujno potrebuje pomembno 

znanje biodinamikov. 

In kaj smo tokrat pripravili sodelavci revije? 

- Začenjamo z nekaj krajšimi članki, ki 

odražajo življenje in razmišljanje kmeta, 

bio-dinamika. 

- Refleksija na dogodke, ki smo jim bili priča 

v juniju mesecu, je pomembna tema tokratne 

številke. Na dogodke se je ozrl Franc Zavodnik, 

ki je bil glavna gonilna sila priprav 

na vse te dogodke. 

- Objavljamo tudi nadaljevanje članka o 

vodi, ki nam kaže, kako pomemben posrednik 

med kozmosom in zemljo je voda, ki 

človeku, kot avtor v tokratnem nadaljevanju 

ugotavlja, pomaga pri 'pretakanju' misli. 

- O tem, kako pomembno za razvoj družbe 

in človeških odnosov je samostojno mišljenje, 

pa nam dokaj nadrobno opisuje Brane 

Žilavec, verni raziskovalec Steinerjevih misli 

in idej. 

- Gospa Elvira Zavodnik nam tokrat predstavlja 

eno najstarejših žit, ječmen, ki je imel v 

zgodovini človeštva pomembno hranilno 

vlogo. 

- Tudi v tokratni številki namenjamo nekaj 

misli čebelam, neprecenljivim prijateljicam 

človeka, za katerega preživetje je njihovo 

marljivo delo izjemno pomembno. 

Želim vam lepe jesenske dni. 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

13.10. sobota Korenina od 14 korenine (za čaje) 

14.10. nedelja Korenina cel dan korenine (za čaje) 

16.10. torek korenina do 15h korenine (za čaje) 

22.10. ponedeljek Korenina cel dan korenine (za čaje) 

23.10. torek Korenina cel dan korenine (za čaje) 

31.10. sreda Korenina od 15 korenine (za čaje) 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

02.11. petek Korenina cel dan korenine (za čaje) 

09.11. petek korenina do 12 korenine (za čaje) 

10.11 sobota Korenina cel dan korenine (za čaje) 

11.11. nedelja Korenina cel dan korenine (za čaje) 

12.11 ponedeljek Korenina cel dan korenine (za čaje) 

3

B i o d i n a m i k a 

Zakaj kmetujemo 

Severine von Tscharner Fleming 

Kmetovanje je naporno, koristno delo, ki pa ga 

ne smemo jemati zlahka. Potrebna je motivacija. 

Če ne bi imeli motivacije, bi počeli kaj lažjega, 

bolj dostopnega, za družbo bolj sprejemljivega. Pa 

vendar, tukaj smo, odločno, strastno kmetujemo. 

Zakaj? Vsak od nas ima svoj razlog. To je proces, ki 

se začne, ko tisto prvo leto preživimo v naravi, ko 

po nas plezajo in nas pikajo žuželke, ko opravljamo 

opravila za nekoga drugega. 

Vajeništvo je uvod v kmetovanje in za mnoge čas globoke 

preobrazbe. V prvi vrsti je to veliko časa, ki ga 

preživimo sami na polju, v spokojnem skednju zgodaj 

zjutraj, upognjeni pod težkim bremenom, ki mu nismo 

prav kos. Je izziv v samoti, z obilo časa za kontemplacijo. 

Lahko je težavno, tišina je lahko samotna. Toda 

vse to je del te naloge – ugotoviti, kdo si, ko si sam s 

sabo, kakšen si, ko se smejiš samemu sebi, kako obdržiš 

mirne misli, medtem ko siliš svoje telo, da dela težje 

kot kdaj koli prej, kako potolažiš samega sebe, kako 

naj uriš misli v konstruktivni smeri – ko odstraniš pomisleke 

in greš naprej. Čas, prostor in tišino uporabiš 

za to, da stvari premisliš in prideš do neke pomembne 

odločitve. Naša vzgoja nas ni vedno urila za to, toda 

to je v resnici kritična samorefleksija naše človeškosti. 

Preobrazba je velika beseda, toda to je tudi vse tisto, 

kar se skozi leto dogaja na kmetiji, v intimnem življenju 

novega kmeta. 

Na koncu pridemo do lastnih zaključkov o življenju in 

o tem, kako ga želimo živeti. Katera vloga se v družbi 

zdi prava in dobra, v katero fizično okolje se bomo 

umestili, kaj pomeni kmetovanje. Zame to pomeni, da 

imam zanesljivo vsakdanjost, ki sloni na čutilih. Začela 

sem uživati v prizorih, vonjavah, strukturah in ritmih. 

Sama snovnost tega – zeleneči pašniki, trdna elipsasta 

jajca, svetleče čisti vrči in zvok njihovih pokrovov, čvrste 

male tace prašičkov. Naval vsega tega. Priskrbela 

sem si nekaj lepih pocinkanih veder z lesenimi ročaji, 

da lahko prašičem bolje izlijem pomije. 

Res je, če bi hoteli delati nekaj lahkotnega, ne bi izbrali 

kmetovanja. In čeprav nas lahko odločitev za kmetovanje 

geografsko (daleč od luči velikega mesta) in 

ekonomsko (priklenjeni k našim partnerjem, našim 

opravilom pri živalih, k naši zemlji in sosedom, ki jih 

dobimo, povezani z letnimi časi, s težkim delom, s pletjem, 

namakanjem) marginalizira, je to tudi svoboda. 

In ta svoboda, da lahko sami mislimo, v tišini, v naravi, 

to je svoboda, ki jo najbolj cenimo. 

Severine Tscharner Fleming kmetuje v dolini Hudson pri New Yorku. 

Je ustanoviteljica in direktorica Novinci (www.thegreenhorns. 

net), kakor tudi soustanoviteljica Združenja mladih kmetov (www. 

youngfarmers.org) in režiserka dokumentarnega filma Novinci, ki 

je na voljo na njihovi mrežni trgovini. 

Članek je bil objavljen na internetni strani: Biodynamic Blog 

prevedla Marina Nuvak 

Why we Farm 

Farming is hard work, good work, but not to be taken lightly. It takes motivation. If we weren’t motivated, we’d be 

doing something easier, more accessible, more acceptable to the rest of society. But here we are, farming — energetically 

farming, passionately farming. Why? We each have our reasons. It’s a process that starts with that first season spent out 

of doors, covered in bug bites, doing someone else’s chores. 

4 

Apprenticeship is the portal into farming and, for many, a time of profound self-realization. For one thing, it’s often a lot of 

time spent alone in a field, in a quiet barn in the morning, bent in strain against a heavy load you’re not quite up for. It’s 

challenging and it’s solitary, with plenty of contemplative space. That space can be difficult; the quiet can be lonely. But that’s 

part of the deal — figuring out who you are when you’re alone, what you like, when you giggle to yourself, how you keep your 

mind still while forcing your body to work harder than ever before, how to comfort yourself, how to train your thoughts along 

a constructive trajectory — snipping off the side shoots and moving forward. You use the time and the space and the silence to 

think things through, and to come to some big conclusions. Our education hasn’t always trained us for this — but in fact this 

is the critical self-reflection of being human. Transformation is a big word, but so is what happens on a farm over the course of 

a season in the inner world of a new farmer.

v p r a k s i 

Shranjevanje semen 

po biodinamiki 

Eileen Getting 

Shranjevanje semen je bila tisočletja poljedelska 

praksa in je ustvarila na milijone sort hranilnih 

rastlin. Vendar se je v 20. stoletju pojavil hiter 

upad vrst, ko so monopolne družbe prevzele 

svetovni trg oskrbovanja s semeni. 

Zakaj shranjevati semena? 

Obstaja potreba po tem, da obdržimo gensko raznolikost 

za varno prehranjevanje – potrebujemo 

raznolikost, ki bo prenesla klimatske spremembe 

ter nove škodljivce in bolezni. 

Ko človek leto za letom shranjuje seme svojih najbolj 

zdravih rastlin, bo za nagrado pridelal rastline, 

ki so se prilagodile njegovim posebnim pogojem 

rasti. 

Da zmanjšamo ekološko onesnaževanje, bomo težili 

k temu, da lokalno vzgajamo rastline. 

Otrokom je zanimivo in poučno, če izvejo, od kod 

prihaja hrana. 

Namigi za shranjevanje semen 

• Sorte komercialne zelenjave so pogosto 

hibridne. Ne shranjujte semen hibridov, ker 

bo seme sterilno ali bo proizvedlo rastline 

nižje kakovosti. 

• Stopnjujte proces naravne selekcije s tem, 

da izberete le zdrave, močne rastline, polne 

energije. 

• Da bi izbrali zaželeno kakovost, bodisi 

označite rastline, ki jih boste pustili dozoreti 

za seme, ali če ste posejali pridelek posebno 

za vzgojo semen, oddvojite nezaželene 

rastline. 

• Vzdržujte gensko raznolikost tako, da 

shranjujete seme čim večjega števila rastlin, 

kolikor je mogoče. 

• Zato, da imajo semena možnost za življenje, 

je pomembno, da pazimo, da se rastline v 

času cvetenja in formiranja semen minimalno 

obremenjene. Za razvoj cvetnega prahu 

zagotovite v času cvetenja dovolj vode. 

Pridelek naj bo ves čas oplet. Ob semenenju 

so ugodne suhe razmere, da seme dozori. 

• Biodinamične metode gojenja okrepijo v rastlinah 

sile oblikovanja, ki vladajo življenju, 

rasti in reprodukciji in se odražajo v vitalnosti, 

strukturi in pokončnosti rastlin ter v 

sposobnosti za razvoj njihovih semen. 

• Dodatno je mogoče izboljšati kvaliteto 

semen s škropljenjem kremenovega pripravka 

501, in sicer dva tedna pred pobiranjem 

semen. 

• Če še niste nikoli vzgajali semen, so za začetek 

primerne nekatere rastline, kot so solata, 

paradižniki in fižol. 

• Da zagotovite raznolikost, se povežite s skupinami 

za izmenjavo semen v vašem okolju. 

Biodinamična metoda po Marii Thun prav 

tako govori o shranjevanju semen 

Maria Thun je razvila metodo za izboljšavo raznolikosti 

z delom na konstelacijah planetov. Ko je luna 

v vsaki od konstelacij s planeti (zodiak), ima večji 

vpliv na posebne dele rastline kot na rastlino kot 

celoto, kakor je to v preostalih ritmih lune. Rastlina 

lahko sprejme povečan vpliv, če na določen dan 

opravljamo opravila, kot so obrezovanje, kompostiranje, 

okopavanje ali uvodno škropljenje. 

Če želite na primer semeniti solato, posejte prvotno 

seme in vse delo okoli rastlin opravite na dan 

za list, ker je to tisti del rastline, katerega kakovost 

želite čim bolj izboljšati. Če bi vse delo opravili na 

dan za seme, bi seme, ki bi ga pri tem pridelali, lahko 

tako hitro vzklilo in tako začelo s proizvodnjo 

semen, pri tem pa proizvedlo zelo malo listov. 

www.backyardbiodynamics.com 


5

i o d i n a m i k a 

Dinamiziranje 

škodljivcev 

Eileen Getting 

Biodinamične tehnike težijo k temu, da s 

pomočjo prehrane in biodinamičnih preparatov 

ustvarijo uravnovešeno rast in okrepijo odpornost 

rastlin na škodljivce. Škodljivci najprej napadejo 

oslabljene rastline in s tem sodelujejo pri naravni 

selekciji. Kadar se pojavi težava s škodljivci, se 

vprašajte, kakšen je osnovni problem ali stresni 

dejavnik. Odpravite vsakršno neravnovesje, 

preden uporabite ekološke metode zatiranja 

škodljivcev. 

Včasih, kljub vsem našim poskusom, škodljivec še 

naprej ostane. V takem primeru bi lahko razmislili 

o uporabi biodinamične metode dinamiziranja. 

Kaj je dinamiziranje? 

Dinamiziranje vključuje škodljivca s tistega področja, 

ki ga obdelujemo. Pepel pripravimo tako, da 

ujamemo škodljivca in ga zažgemo. Pepel, ki ga pri 

tem dobimo nato poškropimo okoli okuženega področja. 

Čas škropljenja je specifičen za posamezen 

tip škodljivca in odvisno je od tega, kateri planetarni 

vplivi uravnavajo njihovo reprodukcijo: 

• živali – ko je Venera v konstelaciji s 

škorpijonom; 

• krilate žuželke – ko je sonce v dvojčkih in 

luna v vodnem znamenju; 

• žuželke s trdim ovojem – ko je sonce v biku 

in luna v biku; 

• polži in slinarji – ko je sonce v raku in luna v 

vodnem znamenju; 

• semena pleveli – ob polni luni. 

Kako naredimo pepel 

Škodljivca, ki smo ga ujeli, bomo morda morali 

shraniti v zamrzovalniku do primernega časa za 

zažiganje. Za večje živali, kot so na primer lisice, 

moramo uporabiti kožo. Za manjše žuželke pa je 

potrebno zbrati več primerkov. Če imate opravka s 

plevelom, potrebujete zrelo seme. 

6 

Biodynamic seed saving 

Seed saving has been an agricultural practice 

for thousands of years and has created 

millions of varieties of food plants. However, 

during the 20th century a rapid decline in the 

number of varieties occurred as monopolies 

took over the world seed supply market. 

Why save seed? 

There is a need to preserve genetic diversity for 

food security – we need varieties that will cope 

with changing climates and new pests and diseases. 

By saving the seed from your healthiest 

plants season after season you will be rewarded 

with plants that have adapted to your particular 

growing conditions. To reduce our ecological 

footprint, we should aim to produce plants 

locally. 

It’s fun and educational for children to understand 

where food comes from. 

Peppering 

Biodynamic techniques aim to create balanced growth 

and strengthen a plant’s pest defence mechanisms 

through nutrition and BD preparations. Pests 

preferentially attack stressed and weak plants, and by 

doing so, are participating in the process of natural 

selection. Whenever you see a pest problem, ask yourself 

what is the underlying problem or stressor. Address any 

imbalances before using organic pest control methods. 

Sometimes, despite trying everything the pest remains a 

problem. At this point you may consider using the biodynamic 

method of peppering. 

What is peppering? 

Peppering energetically excludes a specific pest from 

the area you treat. The pepper is prepared by capturing 

a pest and burning it to ash. The ash is then sprinkled 

like pepper around the perimeter of the affected area. The 

timing is specific to the type of pest and what planetary 

influences rule their reproduction.

v p r a k s i 

Škodljivca popolnoma zažgemo, do sivega pepela, 

na vročem ognju iz drv. 

Pepel nato poškropimo kot poper vzdolž obsega 

prizadetega okolja. Ker je pepela malo, ga zmešamo 

s peskom, ali iz njega naredimo homeopatski pripravek, 

ki ga lahko poškropimo in ima to prednost, 

da učinkuje za več let. 

Poročajo, da so rezultati pepeljenja zelo različni, od 

tega, da odidejo vsi škodljivci, do tega, da ni nobenega 

učinka. S tem, ko naše vedenje o tem, kako 

ta metoda deluje, raste, smo dobili tudi nekaj zelo 

uporabnih namigov: 

• poškropite tri dni zapored, 

• poškropite ob polni luni (povezano s 

plodnostjo), 

• izogibajte se časa, ko se Merkur giba 

retrogradno, 

• uporabite vse faze življenjskega cikla žuželke 

(jajčece, ličinko, odraslo žuželko), 

• ponovite škropljenje vsakih 6 mesecev ali 

enkrat letno. 

Članek je bil objavljen na www.backyardbiodynamics.com 


Narava nas usmiljeno 

opozarja na našo 

krutost 

Franc Vehar 

V zadnjem času opažam, da so ljudje v mnogih 

svojih dejanjih popolnoma iztirili iz normalnega 

človeškega prvobitnega ravnanja. Velikokrat sem 

si postavil vprašanje, zakaj je postal človek tako 

krut do sočloveka in do okolja, v katerem živi. Ne 

bom vseh ljudi tlačil v isti koš. Delal bi krivico 

tistim, ki si prizadevamo za boljši jutri vseh ljudi 

in ne samo zase. 

Kje je vzrok za tolikšen padec humanosti v odnosih? 

Povsod se soočamo s kaosom. Skoraj nikjer ni 

več pravega reda. Zakaj? 

Po mojem mnenju in dolgoletnem delu po biodinamični 

metodi se mi odpira stran s pravimi odgovori. 

Morda bo kdo zamahnil z roko, češ to piše vaški 

posebnež, ki živi v svojem svetu. Toda če se ozremo 

na temeljna pravila človeškega življenja, bomo 

spoznali, da mora biti v kozmosu vse v ravnovesju. 

Takoj ko se stvari odmaknejo od tega, so posledice. 

Največkrat na zemeljskem površju te posledice 

izzove človek s svojo radovednostjo in neodgovornim 

ravnanjem do okolja, v katerem biva. 

Vsak človek, ki biva na zemeljski obli, ima svoje 

poslanstvo, svoje naloge, ki so mu bile dane pred 

prihodom na svet. Dana mu je bila tudi svobodna 

volja in vest mu je neke vrste nadzorni organ, ki 

ga ob nepravilnem ravnanju opozarja. Ker ima svobodo 

odločanja, se je veliko ljudi odločilo, da onemogoča 

delovanje njihove vesti. Dostikrat to počne 

tudi nevede. Kako? Tako, da naseda egoističnim 

reklamam tega sveta glede načina prehranjevanja. 

Zaradi egoizma hoče določen sloj ljudi sebi podrediti 

večino in tu ne izbirajo sredstev. Nepoučeni 

ljudje pa v strahu pred grožnjami manjšine poklekajo, 

misleč, da si bodo rešili tisto malo, kar jim še 

preostane. 

Na srečo so se v svetu prebudili posamezniki, ki 

se niso ustrašili groženj elite in so pričeli osveščati 

ljudi, ki so bili v stiskah in so se odločili napraviti 

prave korake v življenju. Teh bo, upam, vedno več. 

Do teh ljudi, ki so se odločili spoštovati vse, kar ja 

okoli njih, je narava prizanesljiva in po njih človeštvo 

usmiljeno opominja, naj jim sledijo, če se hočejo 

rešiti pogubljenja. 

Da je temu res tako, so dokaz ljudje, ki resnično živijo 

v sozvočju z naravo in naravnimi vrednotami. 

V njih so notranji mir, toplina srca, pripravljenost 

na pomoč sočloveku, četudi se morajo odreči delu 

svojega lagodja in premoženja. Zakaj je tolikšna 

razlika med ljudmi, ki živijo in delajo v sozvočju z 

naravo in tistimi, ki se požvižgajo na vse te vrednote? 

Odgovor je: v prehrani človeka in energijskem 

ravnovesju zaradi pravilno pridelane in zaužite 

hrane ali neravnovesju zaradi napačno pridelane in 

v napačnih količinah zaužite hrane. 

Danes je po moji oceni na trgu 80% mrtve hrane 

brez energij življenja. Taka hrana nosi v sebi sile kaosa. 

Človeški organizem deluje na podlagi energije. 

7

D o g o d k i 

Če vanj vnašamo napačno energijo je tudi ravnanje takega 

človeka v nasprotju s pravim ravnanjem. Zaradi 

tega se jim je porušil nadzorni organ, VEST. Z vnosom 

napačnih energij je tudi vest neobčutljiva. Pravimo, to 

so ljudje brez vesti in čustev. 

Narava od njih ne more zahtevati in jih prisiliti, da ravnajo 

drugače, ker imajo svobodno voljo, zato jih milostno 

opozarja z naravnimi katastrofami, da bi morda le 

spremenili svoje mišljenje in se sami odločili spremeniti 

svoj odnos do okolja in ljudi, s katerimi sobivajo. 

Zakaj pravim, da narava milostno opozarja človeštvo? 

Ker po vsaki suši še vedno ostane nekaj pridelka za 

preživetje človeštva. Po vsakem potresu preživi nekaj 

ljudi. Če bi se narava ravnala tako srdito kot človek, 

potem bi človeku vzela vse pridelke s sušo ali poplavami. 

Človek, ko se maščuje, uniči vse, kar mu je na dosegu. 

Da je temu res tako, nam priča zgodovina vojnih 

in povojnih pobojev. 

Morda bo kakšen bralec tega članka le spremenil svoj 

odnos do prehranjevanja in se potrudil delati ljudem 

stvari, katere želi sam prejemati od njih. Ko se bo vzpostavilo 

ravnovesje v pridelavi in uživanju hrane, bo po 

mojem prepričanju za 90% upadla obolelost za rakom 

in srčnimi boleznimi. Človek, jej manj in kvalitetno 

hrano, pa se bodo tudi stroški za prehrano – na daljši 

rok zmanjšali. Zdravje in dobro počutje se bosta povečala. 

V tej želji vas lepo pozdravljam. 

Prvo srečanje 

biodinamikov v 

Sloveniji 

17. 06. 2012, BC Naklo 

Franc in Elvira Zavodnik 

V jeseni 2011, v času priprav na 16. Mednarodno 

konferenco DI, se je v Zavodu Demeter porodila 

ideja, da bi konferenco izkoristili tudi za medijsko 

predstavitev biodinamičnega gibanja v Sloveniji. 

Rodila se je ideja za 1. Srečanje biodinamikov v Sloveniji, 

ki naj bi postalo tradicionalno za predstavitev 

biodinamičnega gibanja, društev, Demeter kmetij in 

tistih, ki se ukvarjajo s trajnostnim razvojem. Ta predlog 

je v novembru 2011 potrdil tudi IO Zveze Ajda 

in imenoval za koordinatorja s strani Zveze Borisa Potočarja 

iz društva Ajda Dolenjska. Njegova naloga je 

bila sodelovanje z odborom za organizacijo konference 

pri Zavodu Demeter, ki je bil nosilec projekta za konferenco 

in koordiniranje del z društvi za organizacijo 1. 

Srečanje biodinamikov v Sloveniji. 

V času priprav na konferenco in vzporedno s pripravo 

1. Srečanja biodinamikov v Sloveniji je v skupnem odboru 

Zveza Ajda konec maja odpovedala sodelovanje, 

tako da se je Zavod Demeter preko Borisa Potočarja 

povezal s posameznimi biodinamičnimi društvi, ki 

so skoraj vsa potrdila organizacijo 1. Srečanja biodinamikov 

v Sloveniji in pripravljenost sodelovanja pri 

projektu. 

8 

Nature generoussly reminds us of 

our cruelty 

Lately, I have noticed that many people completely 

derailed in their actions from the normal 

human behavior. Many times I’ve asked myself 

the question, why men became so cruel towards 

other people and towards the environment in 

which they live ... 

Na tej osnovi smo se v Zavodu Demeter odločili, da 

vzporedno z organizacijo konference izpeljemo v sodelovanju 

z društvi in njihovim koordinatorjem Borisom 

tudi 1. Srečanje biodinamkov Slovenije. Nato so 

stekle vse organizacijske priprave in 17. 06. 2012 se je 

odvilo 1. Srečanje biodinamkov v Sloveniji v BC Naklo. 

Program je bil izjemo pester in zanimiv. 

Stojnice 

Na stojnicah smo predstavili MKGP, KGZS, kontrolni 

organizaciji KON-CERT in IKC UM, v drugi skupini 

devet biodinamičnih društev (Ajda Gorenjska, Ajda 

Dolenjska, Ajda Sostro, Ajda Vrzdenec, Lan Bela Krajina, 

Ajda Domžale, Ajda Goriška, Ajda Posavje, Ajda

Štajerska, Ajda Podravje) , nato 12 stojnic s tistimi, ki se 

ukvarjajo s trajnostnim razvojem, in na koncu otok s 16 

Demeter kmetijami in Zavod Demeter. 

Predavanja 

Velika predavalnica: 

- dr. Matjaž Turinek – Biodinamika v teoriji in 

praksi 

- Boštjan Štrajhar - Od zrna do kruha 

- Anton Komat – Življenje prsti 

- Meta Vrhunc - Biodinamika in 1001 razlog 

zanjo 

- Davor Peršič – Oris celotne zapuščine dr. R. 

Steinerja, očeta biodinamike 

Udeležba na teh predavanjih je bila izjemna, saj so slušatelji 

posedali tudi po tleh, poslušali na hodniku ... 

Teme so bile izjemno zanimive, seveda pa tudi predavatelji. 

Bilo je res veličastno. 

Ustvarjalne delavnice 

Potekale so v predavalnicah pritličja šole in so jih 

vodili: 

- Tanja Franjević in Aci Urbajs - Holistični pristop 

pri kuhanju 

- Karin in Robi Lavrin - Senzibilnost s pomočjo 

umetnosti 

Tudi tu je bila obiskanost velika. 

Zunaj ob trgovini šole so bili postavljeni otoki za delavnice 

za otroke, ki so jih vodili Waldorfski vrtec iz 

Radovljice in Waldorfska šola Ljubljana. Tu se je zabavalo 

veliko otrok, nekaj pa so se tudi naučili. 

Na osrednji ploščadi so bili različni glasbeni nastopi 

naših društev. 

Zagotovljeno je bilo tudi za prehrano po biodinamiki. 

Ob trgovini šole je bil na ogled tudi biodinamični vrt, 

ki ga vodi šola BC Naklo. 

Torej to prizorišče dogajanja se je odvijalo v Biotehniškem 

centru Naklo, ki nam je ponudilo prostor in vso 

potrebno infrastrukturo. To okolje je bilo res idealno 

za organizacijo takega srečanja, saj je tudi dejavnost 

BC Naklo usmerjena v trajnostni razvoj. To je edina 

kmetijska šola v Sloveniji, ki kmetuje po ekoloških 

principih, je v kontroli in ima certifikat za ekološko 

kmetovanje. Zato ni nič nenavadnega, da naš Zavod in 

BC Naklo sodelujeta na skupnih projektih in se dopolnjujeta. 

V lanskem letu smo podpisali tudi sporazum o 

sodelovanju na različnih področjih. 

In v tem izjemnem okolju smo gostili tudi predstavnike 

z MKO, KGZS, DI, UM, IKD UM, KON-CERT in 

druge pomembne goste. 

Osrednja slovesnost dogodka je bila med 11:00 in 13:00 

uro na prireditvenem prostoru. 

Najprej smo prebrali pismo predsednika države, dr. 

Danila Türka, ki je bil skupaj z ženo pokrovitelj 1. Srečanja 

biodinamikov v Sloveniji, kar je bilo za nas velika 

čast. Potem so se vrstili uvodni nagovori: 

- g. Franc Zavodnik, direktor Zavoda Demeter, 

kot nosilec organizacije tega srečanja 

- g. Marijan Pogačnik, direktor BC Naklo, kot 

gostitelj srečanja. 

Sledil je svečani nagovor 

- g. Thomas Lüthi, predsednik Demeter 

International. 

Sledili so še nagovori: 

- dr. Martina Bavec, direktorica direktorata MKO 

- g. Branko Tomažič, podpredsednik KGZS. 

Po slovesnih nagovorih so s svojim programom dogodek 

popestrili tudi otroci 4. razreda Waldorfske šole 

Ljubljana. Nato so sledile podelitve:: 

- posebno priznanje Meti Vrhunc za pionirsko 

delo na področju biodinamike v Sloveniji; 

- posebno priznanje Susanni Kuffer Herr, mentorici 

Zavoda Demeter, članici vodstva DI in 

predsednici Demeter Švica za pomoč pri razvoju 

Zavoda Demeter; 

- podelitev priznanj vsem ustanoviteljem Zavoda 

Demeter; 

9

d o g o d k i 

- podelitev priznanj posameznikom za izjemen doprinos 

pri razvoju Zavoda Demeter in na koncu 

- podelitev prvih certifikatov za svetovalce in kontrolorje 

za biodinamiko. 

Po zaključku osrednje slovesnosti smo goste povabili v 

restavracijo šole, kjer so nam pripravili izvrstno biodinamično 

kosilo. 

Dan je bil lep in vroč. Imeli smo približno 1500 obiskovalcev. 

Zgodilo se nam je nekaj, kar nismo pričakovali, 

množičen obisk ljudi, ki jih je zanimalo, kaj počnemo in 

kako delamo biodinamiki. 

Zelo obiskana so bila tudi predavanja, predvsem zaradi 

izjemnih predavateljev in njihovih tem. 

Organizacija je bila odlična, vsa pohvala Ajdi Gorenjska, 

ki je kot domicilno društvo pomagalo pri pripravi in izvedbi 

ter zagotovilo ljudi, ki so predano pomagali. 

Če pogledam rezultate 1. Srečanja biodinamikov v Sloveniji, 

so bili ti odlični. Dogodek je bil kljub skromnim 

možnostim informiranja presenetljivo številčno obiskan. 

Dogodek je bil medijsko odmeven. Organizacija je bila 

vrhunska. Prav tako program in ponudba. Obiskovalci 

so bili zadovoljni. Mi pa tudi. 

Torej pod črto: 1. Srečanje je več kot uspelo. Zakaj? Zaradi 

izjemno požrtvovalnega tima sestavljenega iz Zavoda 

Demeter, šole BC Naklo, Ajda Gorenjska, Ajda Dolenjska 

in Waldorfske šole Ljubljana. 

Šlo je za požrtvovalno in pionirsko delo, ki ga ni več mogoče 

na tak način ponoviti. 

Podrobna analiza dogajanj v fazi nastajanja idej, priprav 

na dogodek in dogodek sam pa kaže na nekatere pomanjkljivosti, 

ki jih je potrebno odpraviti že pred odločitvijo 

za organizacijo 2. Srečanja biodinamikov v Sloveniji, 

predvidoma v letu 2013. 

Mednarodna konferenca 

Demeter International v 

Sloveniji 

16. 06. - 24. 06. 2012, BC Naklo 

Franc in Elvira Zavodnik 

Že ob sprejetju v pridruženo članstvo Zavoda 

Demeter v Demeter International meseca maja 2009 

smo ponudili organizacijo konference Demeter 

International v Sloveniji. 

Spomladi leta 2011 nam je Demeter International ponudil 

priložnost predstavitve Slovenije in biodinamike ter 

dela Zavoda Demeter na 15. konferenci DI v Frankfurtu, 

v mesecu juniju 2011. Na tej konferenci sva z Majo zelo 

uspešno predstavila Slovenijo in naše delo, tako da je DI 

potrdil našo kandidaturo za organizacijo 16. mednarodne 

konference DI v letu 2012 v Sloveniji. 

Od septembra do decembra 2011 smo delali na okvirnih 

organizacijskih pripravah konference. Z januarjem 2012 

pa se je začelo zares trdo delo vse do začetka konference, 

16. 06. 2012, in njenega zaključka, 24. 06.2012. 

V pripravah na konferenco smo s strani Zavoda aktivno 

delali kot nosilci projekta Maja, Elvira in jaz. Bili smo tudi 

koordinatorji z ostalimi partnerji v projektu. Pri projektu 

so s strani Demeter International sodelovali Susanna, 

Cornelia in Ute, ki so bile zadolžene za programski del in 

seveda tudi za usklajevanje celotnega projekta. Naš partner 

v projektu je postal tudi BC Naklo, kjer je tudi potekala 

konferenca. Brez njih bi težko sami speljali celoten 

program. Tu so nam pomagali direktor Marijan Pogačnik 

in njegove sodelavke Majda Kolenc Artiček, Ana Kavčič, 

10

d o g o d k i 

Majda Rekar in še vrsta drugih sodelavcev iz šole. Bili smo 

izjemen tim, ki je bil sposoben reševati vse zapletene probleme, 

ki so nastajali v pripravah na konferenco in med 

njo. 

Čestitam vsem v timu, s tako ekipo je vedno lahko zmagovati. 

Zmagovalni tim. In konferenca se je začela. 

16.06.2012 

Prihod prvih delegatov in vodstva Demeter International 

(DI). Ves čas bivanja so bili nastanjeni v sodobnem hotelu 

Marinšek v Naklem, kjer so se izjemno potrudili. Imeli 

smo prve sestanke za pripravo na konferenco. 


Poseben dan: 1. Srečanje biodinamikov Slovenije. 

Organizator tega srečanja sta bila Zavod Demeter in domicilno 

društvo Ajda Gorenjska v sodelovanju z biodinamičnimi 

društvi, ki jih je koordiniral Boris Potočar iz Društva 

Ajda Dolenjska. Na to srečanje smo kot svečane goste povabili 

tudi vodstvo DI-ja, bili so navdušeni nad obiskom, 

programom in organizacijo srečanja. Ta dan smo prvič podelili 

9 mednarodnih certifikatov za: 

Kontrolorje: 

Polonca Repič IKC UM in 

Jože Ferlinc KON-CERT MB 

Svetovalce: 

Alenka Černec, Demeter kmetija 

Iris Golob, Demeter kmetija 

Aci Urbaj, Demeter kmetija 

Mihaela Zalokar, Demeter kmetija, 

predsednica Ajda Gor. 

Franc Zavodnik, Demeter kmetija 

Alenka Svetek, predsednica Ajda Sostro 

Ana Kavčič, BC Naklo 

Izobraževalni program je bil inovativno delo Zavoda Demeter 

v sodelovanju z DI, pionirski projekt, ki ga bo DI 

poslej uporabljal kot mednarodni projekt za usposabljanje 

svetovalcev in kontrolorjev za biodinamiko po svetu. 

Podelitev certifikatov je bilo simbolno dejanje. V Sloveniji 

poteka že 2. modul tega izobraževanja, tako da bomo v 

letu 2014 dobili novih 8 – 10 svetovalcev. Na srečanju je 

spregovoril tudi Thomas Lüthi, predsednik DI, ki nas je 

pozdravil in pohvalil dosedanje delo in vsa naša prizadevanja. 

Srečanja se je udeležilo približno 1500 ljudi, kar je 

bilo za nas organizatorje prijetno presenečenje. Med obiskovalci 

je bila večina ljudi, ki so želeli spoznati nekaj več 

o biodinamki. 

Manj pa je bilo biodinamikov iz naših društev, katerim 

je bilo srečanje namenjeno. Samo srečanje je bilo izjemno 

uspešno, pa tudi medijsko odmevno. 


Otvoritev konference in okrogla miza 

Dopoldan je bil sestanek Zavoda Demeter z DI-jem, kjer 

smo predstavili naše delo med 15. in 16. konferenco predvsem 

z vidika naše akreditacije in naše vloge za polnopravno 

članstvo v DI-ju. Naša predstavitev je bila več kot 

uspešna. 

Popoldan je bila uradna otvoritev konference in okrogla 

miza na temo: Biodinamično in ekološko kmetijstvo danes 

in jutri. Gostje so bili: predstavniki DI, MKO, KGZS 

in Zavoda Demeter. 

Na okrogli mizi so se nizali različni pogledi, vendar pa je 

bila skupna ugotovitev, da je konvencionalno kmetovanje 

preteklost, ekološko sedanjost in biodinamično prihodnost. 

In da je na teh ugotovitvah potrebno graditi razvoj 

kmetovanja tako v Sloveniji, Evropi in celem svetu. Po 

okrogli mizi so bili gostje povabljeni na ogled Blejskega 

gradu in Bleda, po ogledu pa še na biodinamično večerjo 

na Demeter kmetijo pri Francu in Elviri Zavodnik na Bregu. 

Že ta večer so se začele tkati povezave med udeleženci 

konference in seveda tudi nami. Začele so nastajati nove 

povezave, nove vezi. Dan je bil naporen, toda bili smo 

zadovoljni. Do večera so se zbrali vsi udeleženci konference 

DI. Prišlo je 37 delegatov iz držav: Avstrija, Anglija, 

Argentina, Belgija, Danska, Egipt, Francija, Indija, Italija, 

Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Nova 

Zelandija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, in ZDA. 


Ekskurzija 

Udeležence smo peljali na Kras na Demeter kmetijo Pri 

Kamnarjevih, kjer smo si ogledali njihovo delo. Po ogledu 

so nas sprejeli in pogostili člani društva Ajda Goriška 

in nam pripravili biodinamično kosilo. Bilo je prijazno in 

lepo. Za tem smo goste popeljali na Sečoveljske soline in 

večerjo v Piran, kjer smo bili gostje novega biodinamičnega 

društva Ajda Istra. Bilo je sicer vroče, vendar je ta ekskurzija 

na udeležence naredila neizmeren vtis. Spoznali 

so, kako delujejo Demeter kmetije in naša društva ter bili 

presenečeni nad delom in sodelovanjem med društvi in 

kmetijami. 


Dan za Zavod Demeter 

Dopoldan smo organizirali ogled Waldorfske šole v Ljubljani 

in specializirano bio trgovino v BTC Ljubljana. 

11

d o g o d k i 

Udeleženci so bili navdušeni nad razvojem WŠ v Sloveniji 

in sodelovanjem z Zavodom Demeter, biodinamičnimi 

društvi in Demeter kmetijami. 

Popoldan se je začelo delo konference po programu. Ob 

19. uri je imela predstavitev razvoja biodinamike v Sloveniji 

Meta Vrhunc. Ob 20. uri je bila obravnava vloge Zavoda 

Demeter za polnopravno članstvo v DI in nacionalno 

samostojnost. Na naše veselje in zadovoljstvo vseh delegatov 

smo bili soglasno sprejeti v polnopravno članstvo 

in svečano prejeli certifikat za Zavod o samostojnosti ter 

zastavo Demeter. To je bil naš trenutek, naše veselje! Za to 

smo delali sedem let. Kratkih in dolgih obenem. To je bila 

nagrada za naše neumorno in predano delo na področju 

biodinamike v Sloveniji. 

Ob 21. uri smo pripravili presenečenje, poseben večer v 

počastitev sprejema v DI, ki so se ga udeležili vsi delegati, 

predstavniki Zavoda Demeter, Demeter kmetje, naši privrženci 

in prijatelji. Pogostili smo s torto, ki jo je pripravila 

Vanja Šubic v sodelovanju z Elviro z Acijevim in Kamnarjevim 

vinom in ob domači živi glasbi. Zahvaljujem 

se Demeter kmetiji Zalokar, Demeter kmetiji Zavodnik in 

eko kemtiji v preusmeritvi na Demeter - Zahojnik za darovane 

sestavine torte. 

Ustvarili smo slovenski večer, naše skupno slavje, ki se 

je zaključilo s plesom. Bilo je nekaj lepih, tudi čustvenih 

nagovorov, ki so dali temu večeru poseben pečat. 

In zopet smo presenetili naše goste z gostoljubnostjo in 

prisrčnostjo. Bili smo prevzeti in presrečni. Vsi prisotni. 


Konferenca je potekala po programu. Obravnavali smo 

poročila. In prvič smo lahko glasovali. Dobili smo glasovalno 

pravico!!! 


Na konferenci so obravnavali smernice in razmišljanja o 

prihodnosti. 


Konferenca je potekala po programu do 11. ure. Od 11:00 

do 12:00 ure je potekala analiza konference. Dobili smo 

same pohvale in zahvale ... za nas Slovence kar neverjetno. 


Odšli so zadnji delegati! 

To je bila kratka kronologija dogajanja na 16. mednarodni 

konferenci DI. To je bil velik uspeh za naš Zavod in biodinamično 

gibanje v Sloveniji. Bila je velika izkušnja in 

izziv za naprej. Postali smo prepoznavni po celem svetu, 

odmevi se širijo v vse države, kjer deluje biodinamično 

gibanje in naredili smo odlično promocijo za Slovenijo in 

za nas Slovenke in Slovence. 

Konferenca je bila tudi prelomni dogodek za Slovenijo, 

postali smo še bolj prepoznavni, predvsem pa priznani s 

strani države in njenih institucij. Spoznala nas je tudi širša 

javnost, naši ljudje, naši kupci ... Torej smo, kar smo. 

Zaključek konference je: 'Naša skupna prihodnost je torej biodinamika!' 

 

12 

International conference Demeter International in Slovenia 

16. 06. - 24. 06. 2012, BC Naklo 

Already at the time when we were accepted as associate members of Demeter International 

in the month of May 2009, we offered to organize a Conference in Slovenia.

d o g o d k i 

Zavod Demeter 

Včeraj, danes, jutri 

Franc Zavodnik 

To so dosežki, o katerih smo leta 2005 sanjali in sanje 

so se sedaj uresničile. Zaradi nas, zaradi naših odrekanj, 

zaradi naše ustvarjalnosti, zaradi našega trdega 

dela in prepričanja, da si to tudi zaslužimo. Marsikdaj 

nam ni bilo lahko, saj imamo med nami ljudi, ki 

nas niso podpirali, ki so nam ustvarjali težave. Vendar 

nas je kljub temu vodilo prepričanje, da delamo prav, 

v dobro vseh nas in s čistimi nameni! In rezultat je tu, 

viden in oprijemljiv. In tu je še drugi, neviden, ki je še 

bolj pomemben. Da so nas v okolju prepoznali in da 

nas sedaj priznavajo. 

Da smo, kar smo. Skupina prepričanih ljudi, ki menijo, 

da je možno izboljšati svet z delom na zemlji, z delom 

in življenjem po biodinamiki. 

Smo skupina ljudi, ki gradi nove odnose med ljudmi 

skozi delo z zemljo, živalmi, rastlinami ... Da je potrebno, 

da se za korak vrnemo nazaj v čas naših prednikov, 

prababic in pradedkov, ki so znali poskrbeti za 

preživetje svojih velikih družin z delom na zemlji in to 

brez kemije, v ritmu z naravo in skladno s kozmičnimi 

ritmi. In od tam začnimo novo pot in od tam nadaljujmo 

novo pot. 

V nekem drugem okolju, v nekem miru skušam 

pogledati nazaj na obdobje po letu 2005. Takrat, ko 

smo se odločili ustanoviti Zavod Demeter. Bilo nas 

je sedemnajst Demeter kmetij, štiri društva in Zveza 

Ajda. 

Dvaindvajset pionirjev, ki smo takrat verjeli in pričakovali, 

da bomo s tem storili nekaj več za razvoj biodinamike 

v Sloveniji in ustvarili boljše pogoje za razvoj 

Demeter kmetij. In ta naravnanost in prepričanje, da je 

to potrebno udejaniti, nas je vodila ves čas. Vse do 20. 

junija 2012, ko je naš Zavod postal polnopravni član 

mednarodne družine Demeter International in pridobil 

mednarodni certifikat kot samostojna nacionalna 

organizacija za kontrolo, certificiranje in upravljanje z 

blagovnimi znamkami Demeter International. Ko smo 

za svoje delo dobili priznanje in dosegli spoštovanje 

udeležencev 16. mednarodne konference Demeter International, 

ki je potekala od 16. do 23. 06. 2012 v Biotehniškem 

centru Naklo v organizaciji Zavoda Demeter 

v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo. 

Novo, staro pot, ki jo je utemeljil dr. Rudolf Steiner s 

kmetijskim tečajem leta 1924, ki se imenuje kmetovanje 

po biodinamiki. Ta nova pot pa se je v Sloveniji začela 

leta 1991, to novo pot je pionirsko zastavila naša učiteljica 

Meta Vrhunc, ki je postavila osnove za razvoj biodinamike 

in to počne še sedaj. Tako so leta 1998 nastale 

prve Demeter kmetije, potem Iniciativa Demeter in za 

njo leta 2005 ustanovitev Zavoda Demeter. Ta naša pot 

ima svoje mejnike in svojo prihodnost, ki je tlakovana 

z delom tisočih prepričanih posameznikov in skupin, 

ki živijo in delajo po biodinamiki. 

Po 20. 06.2012 v Zavodu Demeter nadaljujemo našo 

pot, še bolj prepričani, še bolj organizirani in strokovno 

usposobljeni. 

Sedem let trdega pionirskega dela je za nami. Vse, kar 

smo gradili, smo počeli z lastnim delom in lastnim denarjem 

ter veliko odrekanja. Zgradili smo temelje in 

strokovne osnove za razvoj biodinamičnega kmetovanja 

v Sloveniji in za večanje družine Demeter kmetij v 

Sloveniji. 

Naše delo bo poslej usmerjeno v prihodnost naših ljudi, 

naših kmetij, naše Slovenije in mednarodnega biodinamičnega 

gibanja. 

Jesen je pred nami. Čas žetve in čas nove setve! 

13

Z d r a v j e i n p r 

Iz knjige Theodorja Schwenka 

Sensitive Chaos 

Tekoča modrost 

Mario Čuletić 

Človekovo etrsko telo sestoji iz občutkom skritih energij, 

ki so temelj njegovega fizičnega telesa. Etrsko telo nenehno 

prežema fizičnega ter ga varuje pred togostjo in smrtjo. 

Če zapusti fizično telo, je to takoj podvrženo silam razpadanja 

mrtvega kraljestva mineralov. Na ta način je etrsko 

telo nenehno izpostavljeno boju s popolnoma zemeljskimi 

zakoni. Opišemo ga lahko kot vidik živega telesa, v 

katerem se teža postavlja po robu lahkosti ali vzgonu ali 

srečanjem fizičnih sil pritiska in vsrkavanja. Etrsko telo 

kot nosilec univerzalnih kozmičnih sil je protiutež v center 

delujočim zemeljskim energijam. 

Etrsko telo sodeluje v postopnih spremembah nebeških 

procesov, ki so v nenehnem gibanju, izmenjavanju 

ustvarjanja in spreminjanja oblik. Kozmične lastnosti in 

gibanje vode, ki smo jih skušali opisati, so slike etrskega 

toka in so kot take tudi posredniki v materialnem svetu. 

Vse značilnosti vode so sorodne svetu etrskih sil in ga nenehno 

odslikavajo. Zakonitosti etrskega sveta je videti v 

vodnem svetu, kjer nadaljujejo svoj nikoli končani dialog. 

Zato lahko po drugi strani spoznamo, da je vodni element 

lahko hkrati tudi kozmični, element nebeških voda, v katerih 

'čolni zvezdnih bogov', kot v neki nebeški pripovedki 

tkejo svoje oblike. 

Sedaj smo z našim proučevanjem prišli tako daleč, da 

moramo upoštevati možnost, da človeški in živalski 

organi ter rastlinske oblike nastajajo iz vodnega 

elementa, vendar vsak v svojem času. Organske oblike, 

ki jih ustvarja tekoča voda, se za trenutek pojavijo, da 

bi potem znova izginile in postale nevidne. 

Izgleda, da so oblike živih organov nastale iz tekočega 

gibanja in nosijo v sebi zakone vode, potrebujejo pa 

dosti časa, da bi dobile vidne fizične oblike. Pri oblikovanju 

organov ni hitrih tokov, vsi procesi pa se končajo 

skoraj brez vidnega gibanja. Oblike se v vodi pojavijo in 

v nekem trenutku izginejo, medtem ko se organi postopoma 

ustvarjajo in spreminjajo. Vtis je, da pri ustvarjanju 

in oblikovanju organov sodeluje ves svet različnih nevidnih 

energij, in to po zakonitostih vode. Obstaja svet sil, 

ki z nenehnim ponavljanjem ustvarjajo določeno obliko, 

dokler se z njo ne oblikuje fizična snov. Organska oblika 

se pojavlja postopoma, kot da je obkrožena in napojena z 

nevidnim kipenjem. Opazovanje razvoja živih bitij kaže 

na tokove, ki potekajo v svetu energij. Ta svet ni dostopen 

neposrednemu opazovanju, toda njegov podpis, izpisan 

z nevidno roko vode, je v njej kljub temu viden. Duhovna 

znanost Rudolfa Steinerja opisuje ta nevidni in zato nadčutni 

svet energij, ki jih imenuje etrske oblikotvorne sile, 

sile, ki prežemajo etrska telesa živih bitij. 

Vse organske oblike temeljijo na svetu etrskih sil, ki iz 

duhovnega sveta prejema oblikotvorne impulze. Etrske 

sile uporabljajo njim ustrezen medij vode, ker ta vibrira 

v skladu z njimi ter tako prenaša oblikotvorne impulze 

materialnemu svetu. 

Te sile so aktivne, ko se telo oblikuje v materinem organizmu. 

V resnici se pretakajo okrog naših organov, vse 

dokler živimo. Del se jih lahko sprosti, ko so naši organi 

že oblikovani in jih je treba le vzdrževati. Eno največjih 

odkritij Rudolfa Steinerja je, da se v času otroštva postopoma 

osvobajajo sile, potrebne za oblikovanje organov, 

njihovo delovanje pa je moč opaziti v zavestnem delu človekovega 

življenja. Pojavljajo se kot sile, ki otroku pomagajo, 

da se zravna, shodi, spregovori in končno ... začne 

tudi razmišljati. 

Morali bi biti sposobni najti etrske sile, iz katerih izhajajo 

človekove aktivnosti. Te aktivnosti so še popolnoma potopljene 

v navedene energije in jih v veliki meri odražajo. 

Pozneje bomo govorili o moči govora, zaenkrat se bomo 

le na kratko ozrli na zvezo med mišljenjem in etrskim 

svetom. 

Telesni instrument za mišljenje – možgani - s svojo okroglo 

obliko zrcalijo planetarne in kozmične zakone. Ležijo 

v 'vodi' in zaradi sile vzgona v glavnem niso pod vplivom 

zemeljskih zakonov gravitacije. Možganske vijuge 

14

e h r a n a 

predstavljajo gibanje etrskega elementa 'vode', ki so 

postale organ, v njih pa je vidna igra ponavljanja neke 

osnovne teme. Ali je presenetljivo, da se ta oblikotvorna 

sila, nekoč sproščena pri oblikovanju tega organa, 

znova pojavi v pretakanju misli? Ali se ta etrska sila ne 

pojavlja znova pomnožena v sposobnosti mišljenja, da 

lahko vedno ponavljamo tisto, kar je že mišljeno? Nenehno 

ponavljanje je lastnost vode in etrskega ter tako 

tudi mišljenja. Zmožnost neštetega ponavljanja že mišljenega 

je lastna spominu. 

V svetu živih bitij se princip ponavljanja pojavlja v različnih 

oblikah, na primer pri oblikovanja delov telesa, 

vretenc, nekaterih organov, kot pri primitivni ledvici 

ter v mnogih drugih primerih. Reproduciranje, ponavljanje 

v razmnoževanju, se pojavlja tako v organskem 

svetu kot tudi pri teku vode in v človekovem duhovnem 

življenju. Kadar se nekaj učimo na pamet, se z 

večjim številom ritmičnega ponavljanja snov, ki se jo 

učimo, vtiska v nas in prehaja v trajen spomin in trajno 

sposobnost. Prav tako je lažje nekaj razumeti, če to proučujemo, 

občutimo in z vseh strani zaobjamemo. Tudi 

ta duhovna aktivnost se izraža v tekočem elementu, ki 

zaobjame in občuti predmete z vseh strani in se temeljito 

poglablja v vsako podrobnost oblik. 

Aktivnost mišljenja je v bistvu odraz tekočega gibanja. 

Šele ko se mišljenje ukvarja z določeno vsebino, določeno 

obliko, se prilagodi, se uredi in oblikuje idejo. Vsaka 

ideja – tako kot organska oblika – se rojeva v kipenju, 

medtem ko gibanje zamrzne v obliko. Zato imenujemo 

spretno oblikovanje misli, harmonično usklajevanje njihove 

poplave, preskakovanje z ene ideje na drugo brez 

digresij, brez ustvarjanja 'zmešnjave', zmožnost kontinuiranega 

razmišljanja. Za tistega, ki pri tem ni tako 

uspešen, pravimo, da ima počasne in zmedene misli. 

Vaja, ki jo za zboljšanje procesa mišljenja priporoča 

Rudolf Steiner, je spominjanje in miselno preoblikovanje, 

na primer oblike oblaka. Z zmožnostjo pozornega 

dojemanja stvari ter predstavljanja predmetov v obliki 

idej, proces mišljenja sodeluje v zakonitostih kozmičnih 

oblikotvornih procesov. Ti isti zakoni delujejo tudi 

v tekočem elementu, ki se odreka lastne oblike in je pripravljen 

v vse vstopiti, vse združiti in vsrkati. 

Zmožnost vode, da v carstvu snovi raztaplja in povezuje, 

se v mišljenju pojavlja kot duhovna aktivnost. 

Voda in človekova duhovna aktivnost sodita skupaj; 

narava ene je slika druge. Obe se lahko združita z zemljo, 

ko hkrati sprejemata ideje iz kozmosa, jih združujeta 

in usklajujeta. V mišljenju prevladuje etrsko življenje 

energij vode; skozi vodo se pretaka modrost vesolja. 

Ali ni prav ta modrost kot orodje svoje lastne aktivnosti 

ustvarila element vode? 

O duhovni naravi tekočega elementa 

'Res je težko poskušati izraziti naravo nekega pojava. 

Opazimo posledice, a popoln prikaz vseh posledic bi 

morda vključeval tudi naravo opazovane snovi. Zaman 

skušamo opisati človekov značaj, odslikal pa ga bo opis 

njegovih aktivnosti.' (Goethe, Teorija barv) 

Proučimo sedaj vodo s tem v mislih 

Kjerkoli je voda, lahko postane življenje v materialnem 

svetu aktivno, če je ni, te možnosti ni. Voda je v osnovi 

element življenja, če je le mogoče, iztrga iz spon smrti 

življenje. Je velik zdravilec vsega bolnega in vsega, kar 

je izgubilo življenjsko energijo; vedno teži k ravnovesju, 

in to k živemu ravnovesju, nikoli k statičnemu, ki bi 

gasilo življenje. Vedno je posrednik med skrajnostmi, 

ki postanejo izrazitejše, če je ni. Na ta način združuje 

medsebojno nenaklonjene elemente in iz njih nenehno 

ustvarja nekaj novega. Voda topi tisto, kar je trdo, in to 

tako vrača v življenje. 

Sama voda ostaja kemično nevtralna, spaja pa se z drugimi 

snovmi, kjer je trdni element preveč v nasprotju z 

Način mišljenja, ki ne more prodreti dovolj globoko v 

vsako podrobnost, postane skupek z nevidno poplavo 

raztrganih idej, zaradi katere ni mogoče ustvariti stalne 

oblike. Po drugi strani pa obstaja togo mišljenje, ki 

s fiksnimi idejami ostane suženj oblik, brez sposobnosti 

razvijanja v smeri drugih možnosti. Misel lahko kot 

voda ustvarja oblike, jih združuje ter postavlja v odnose 

kot ideje; lahko zedini, pa tudi loči in analizira. 

15

z d r a v j e 

življenjem. Ničesar ne želi le zase, odkrito se razdaja, 

nikoli ne preverja oblike, v katero se mora spremeniti. 

Če je to potrebno rastlini, živali ali človeku, vse izpolnjuje 

z enako ponižnostjo. Nesebično se razdaja vsem 

potrebam ter se umakne iz svoje vloge posrednika, da 

bi bila pripravljena za novo ustvarjanje. Kot je po svoji 

naravi čista sama, tudi čisti, osvežuje, zdravi, krepi, 

oživlja in vse pojasnjuje.'Voda je element nesebičnega 

nasprotja, pasivno obstaja za druge. Njena usoda je, da 

je nekaj, kar še vedno ni določeno ... zato je bila kaj 

kmalu imenovana ’mati vsega, kar je posebno’.' (Hegel, 

Naturphilosophije, II Teil) 

Voda se ne zapira pred svetlobo kot trdno telo, ampak 

je jasna in prozorna, v sami igri mavričnih barv dobiva 

polnost možnosti. Je nesebičen posrednik – dojemanja 

vidnega sveta v očeh, v ušesih pa sveta zvokov. Toda 

odpira se tudi nebeškim harmonijam in zakonom ter 

jih prenaša človeškemu zarodku, ki raste povsem obkrožen 

z njo. Te zakone posreduje tudi človeku, ki ima 

s pomočjo vodne krogle, v kateri je njegov organ za 

razmišljanje, zmožnost mišljenja. V veliki meri zavarovani 

pred silo gravitacije ohranjajo možgani osrednji 

položaj med zemljo in kozmosom ter se nikoli ne 

prepustijo kateremu izmed njiju, pa vendar ju, v tesni 

zvezi z obema, povezuje v večnem spreminjanju. 

Voda vzdržuje ravnovesje med nasprotji, krčenjem in 

izparevanjem in vedno ohranja možnost spremembe. 

Polnost oblik prihaja na svet iz vode kot odjek vedno 

spreminjajočih se dogajanj na nebu. 

Voda ne daje človeku in vsej živi naravi le osnov za obstoj 

v obliki živega telesa, pač pa tudi odslikava – kot 

s primerjanjem – višje kvalitete človekovega razvoja. 

Tu so mišljene lastnosti, kot so obvladovanje togosti v 

mišljenju in netolerance, zmožnost poglabljanja v vse 

in učenje, kako lahko vse pojave razumemo iz njihove 

lastne narave, ter ustvarjanje višje enosti iz nasprotij. 

Vse to so cilji, h katerim stremi človek, prepoznamo pa 

jih tudi v kakovostih vode. Pomenijo način, kako lahko 

človek, če je nesebičen, doseže čisto, zdravo in s svetlobo 

izpolnjeno duševno življenje. Kot mu voda pomaga 

priti na zemeljski svet, ko mu posreduje nebeške sile, 

ga lahko vodi tudi do ponovnega rojstva njegove duhovne 

narave. Ko Wolfran von Eschenbach omenja te 

možnosti razvoja narave vode, pravi: ' ... in vstopil je 

v krstno vodo, iz katere je dobil Adam svoja znamenja. 

Les dobiva iz vode svoj sok. Voda oplaja vsa bitja. 

Človek dobiva zmožnost gledanja iz vode. Ta pa daje 

mnogim dušam tak sjaj, da tudi angeli ne morejo biti 

sijajnejši.' (Parcifal XVI, 817). 

16 

v hrvaščino prevedla: Ivančica Puškarić 

v slovenščino prevedla: Helena Rotman Benić 

Ječmen – torek – Mars 

Dan za ječmen je torek, planet Mars, 

rdeča barva 

Elvira Zavodnik Devetak 

Ječmen (Hordeum vulgare) je gotovo ena izmed 

najstarejših žit. Pomembno vlogo je imel v Grčiji 

in Mali Aziji pa tudi v grških mestih južne Italji. 

Rimljanom ječmen ni bil všeč, gladiatorje pa so 

zaničljivo poimenovali 'hordearii' – moški ječmena 

(Plinij). Od njih so Rimljani zahtevali kvalitete, 

kot so moč, veljavo in žilavost. Ječmen je bil hrana 

sužnjev in revnih. Pridelan je bil na različne načine, 

pa tudi kot krma. 

S kuhanjem in dodajanjem aromatičnih substanc so izdelovali 

pijačo, ki so jo v južni Italiji, Grčiji in Mali Aziji 

uporabljali v prehrani bolnikov. Ta natančno sovpada 

z našo današnjo 'ječmenovo vodo – Barleywater'. Ječmenova 

voda je zelo osvežilna in krepilna pijača. Cenjena 

je kot zdravilo pri prehladih in gripah kakor tudi 

pri katarju mehurja. 

Platon je določil ječmen in pšenico za osnovi živili. 

Tudi Aristotel je priporočal, naj otrokom pripravijo 

hrano, bogato z mlekom in še bolje z dodatkom ječmenove 

moke. Pri Homerju pa je bil ječmen označen kot 

'znak moškosti'. Na vse to lahko rečemo, da je bil ječmen 

pri Grkih osnovna hrana otrok, filozofov, atletov 

in vse do bojevnikov. Ne glede na to se je pridelava 

ječmena razširila do Tibeta, Kavkaza, skanidinavskih 

dežel, Himalaje, pridelovali so ga celo na goratih predelih 

Evrope, vse do 1900 m nadmorske višine. 

Ječmen je bogat s silicijem in sladkorji, ki dajejo telesu 

moč, ugodno vpliva na možgane, živčni sistem in vezivno 

tkivo, dobro učinkuje tudi na presnovo in mišični 

sistem. Vsebuje veliko vitamina B1, ki je prisoten v 

celem zrnju. 

Za človeka je prehrana na osnovi ječmena neprecenljive 

vrednosti. Vsebuje približno 10 – 15 % beljakovin. 

Na 100 g ječmena vsebuje 2 g maščob, medtem ko jih 

ima oves kar 7 g. Maščobe v žitih so bistvenega pomena, 

zato so tudi dragocene. Poleg tega so v najboljši 

kombinaciji z beljakovinami, ogljikovimi hidrati in minerali, 

zaradi tega so lahke in popolnoma prebavljive. 

Pri prehrani z žiti ni zaznati pomanjkanja beljakovin, 

čeprav vsebnost le-teh ni tako visoka.

i n p r e h r a n a 

Vsebnost ogljikovih hidratov je med 60 in 70 %. Od mineralov 

ječmen vsebuje veliko silicija, kalcija, magnezija in 

fosforja, pa tudi železa in veliko elementov v sledeh ter 

vitamine. 

Glede njegovega učinka pri človeku je potrebno posvečati 

večjo pozornost sladkorju (slad) in siliciju. Z žiti je presnova 

sladkorja pri človeki močno spodbujena in pozitivna. 

Ta proces se začne že z žvečenjem (prebava v ustih). Z 

daljšim žvečenjem polnovrednega kruha se škrob pretvori 

v sladkor. Občutimo prijeten in sladek okus. Ko smo 

utrujeni ali slabe volje, se večinoma zatečemo k čokoladi, 

bombonom, sladkarijam in podobno ter se takoj bolje počutimo. 

Sladkor takoj učinkuje na dušo in duha človeka. 

Silicij je mineral, ki ga vsebujejo žita na najbolj konsistenten 

način. Pri zrnju se silicij nahaja na zunanji ovojnici. 

Lahko ga razločimo zaradi njegove šeskotne osnovne 

strukture (kristal). 

Silicij utrjuje veziva in sklepne vezi (pomembno za otroke 

in mlade, posebno če imajo probleme z držo). V procesu 

presnove v mišicah je stalno prisotna potreba po sladkorju. 

Sladkor pa lahko zadosti svoji nalogi le, če je združen z 

vitaminom B1, ki je prisoten v zrnju. 

Gre za formativne sile, s pomočjo katerih se mora sila 

osebnosti človeka soočiti med prebavnim procesom. Fenomen 

raztapljanja in transformacije silicija ustvarja trenutek 

prebujenja človeka, ki potrebuje veliko moči za delovanje 

živčnega-čutnega sistema. Pri transformaciji zunanjega 

sledi nova stvaritev: pojavijo se sile svetlobe in toplote rastline 

(silicij) in se preobrazijo v jasno in bistro razmišljanje 

človeka. 

Zato lahko rečemo, da je v ječmenu prisotno posebno 

'združenje', ki je idealno za razvoj ogljikovih hidratov in 

sladkorjev ter mogočne dinamike silicija. Pri človeku se 

to nenehno dogaja in se izraža v recipročni igri volje in 

mišljenja. In prav zaradi tega je bil ječmen osnovna hrana 

Grkov. Vojakom je dajal moč, medtem ko so ga filozofi cenili 

kot hrano misli. Oddajal je sposobnosti koncentracije, 

bistro glavo in budnost čutil. 

Ne nazadnje ne smemo pozabiti omeniti ječmenovo sluz, 

ki je zelo pomembna v dietetiki. Že Hipokrat pa vse do 

začetka srednjega veka v doktrini Hildegarde iz Bingen 

in v drugi takratni nemški medicinski literaturi so ječmen 

priporočali v obliki prevretka. Rimljani in Grki so to imenovali 

'zavretek', ki so ga priporočali kot zdravilo. Zato 

ga lahko tudi danes ponovno uvedemo v uporabo. Pomirjevalno 

učinkuje na vnetje želodčne in črevesne sluznice. 

Priporočljiva je tudi v primeru slabega počutja in nagnjenja 

k pljučnim boleznim, vročini ... 

Pri dojenčkih je priporočljiv ječmenov prevretek, s čimer 

redčimo kravje mleko. Ječmenov prevretek z dodatkom 

komarčka je preizkušen stimulans za povečanje količine 

mleka pri doječih materah. 

Iz povedanega lahko sklepamo, da so izstopajoče kvalitete 

ječmena lahko velikega pomena za zdravlje človeka 

in prebujanje duše ter duha. Ponovno uvajanje dragocenega 

ječmena dopušča veličastno revalorizacijo prehrane 

ljudstva. 

Ječmenova voda – Barleywater 

Sestavine: 100 g ječmena, 2 dl vode, ½ vanilijeve paličice, 2 

suhi figi, 5 nageljnovih klinčkov, ½ eko limone, 2 jučni žlici 

medu, 5 dl pomarančnega ali jabolčnega ali malinovega 

sirupa, 2 ščepca soli 

Priprava: Čez noč namočimo ječmen v vodi. Fige razpolovimo. 

Limono z lupino vred narežemo na koščke, dodamo 

med in kuhamo na blagem ognju 2 uri. Precedimo in pustimo, 

da se ohladi. Dodamo sirup in sol. 

Barley - Tuesday – Mars 

The day of barley is Tuesday, the planet Mars, and the colour red 

Barley (Hordeum vulgare) is certainly one of the oldest cereals. It had an important role in Greece and 

Asia Minor as well as in the Greek cities of southern Italji. Romans didn’t like it, they called gladiators 

contemptuously ‘hordearii’ - men of barley. From them the Romans demanded qualities such as power, force 

and strength. Barley was the food of slaves and the poor. It was produced in different ways, also as feeding 

17 

stuff for animals.

Š i r i m o o b z o r 

Osnove antropozofije 

Socialni in antisocialni impulzi modernega 

razvoja 

Brane Žilavec 

V prejšnjem prispevku so bili podani razlogi, zakaj 

morajo 'naše sodbe raje temeljiti na dejstvih človeškega 

razvoja, kot pa na simpatiji in antipatiji. Pomembnost 

določenih stvari se lahko razume samo v primeru, ko 

jih primerjamo z ozadjem razvoja človeštva kot celote. 

Tako videnje obenem vodi do spoznanja, kako pomembno 

je, da se zavedamo tega, kar se dogaja pod površjem 

svetovne zgodovine ... (še posebno delovanja) skrivnih 

temnih sil, ki so sposobne zatreti celo najgloblja prepričanja 

(posameznikov), in to samo zato, ker je vse, kar živi v 

fizičnem svetu, upravljano iz duhovnega sveta – kar pomeni, 

da je lahko vodeno z duhom, ki deluje v skladu z 

egoizmom določene skupine ljudi ... Dandanes je nujno, 

da se naučimo prepoznati tovrstne vplive, ki delujejo v 

ozadju. Takšen uvid je še posebno važen v srednji Evropi. 

Če se nekdo hoče ubraniti pred nasprotnikom, mora 

spoznati poln obseg njegove moči. V teh časih je edini način 

za dosego uvida v človeški razvoj, da se seznanimo s 

pomočjo duhovnega znanja z zakoni, ki upravljajo ta razvoj.' 

1 Sedaj si bomo ogledali nekaj teh zakonov, ki lahko 

pojasnijo številna dogajanja današnjega časa. 

Od renesanse dalje živimo v obdobju razvoja duše zavesti 

2 . To pomeni, da je razvoj individualnosti osnovna 

potreba današnjega časa. Še v srednjem veku je bila človeška 

usoda bolj ali manj določena z njegovim rojstvom. 

Če se je otrok rodil na kmetiji, potem je postal kmet; če 

je bil gosposkega rodu, potem je postal fevdalni gospod; 

in tako naprej. Samo izjemno nadarjenim posameznikom 

je uspelo preiti te stanovske ovire. V modernih demokratičnih 

družbah je človekova usoda v večji ali manjši 

meri določena z njegovimi osebnimi sposobnostmi. To je 

tudi eden od osnovnih pogojev za razvoj etičnega individualizma, 

ki je potreba današnjega časa. Ta razvoj je v 

skladu s temeljnim sociološkim zakonom, ki pravi, da 'v 

zgodnjih razdobjih kulturnega razvoja stremi človeštvo 

k oblikovanju družbenih enot. V začetku so interesi posameznikov 

žrtvovani interesom teh skupin. Nadaljnji 

korak v razvoju vodi k osamosvojitvi posameznika od interesov 

skupin in k neomejenemu razvoju potreb in sposobnosti 

posameznika.' 3 

Če se ozremo po današnjem svetu, lahko vidimo, da so 

različne države na različni stopnji razvoja glede dopuščanja 

svobodnega razvoja posameznikov. Vendar navkljub 

vsem uporom avtoritarnih združb se tega razvoja ne bo 

dalo ustaviti, kajti 'nujno pomembna stvar za prihodnost 

je, da pride v obstoj absolutna svoboda mišljenja; brez 

tega si ne moremo predstavljati realizacije socialnih impulzov. 

Zaradi tega mora biti proces razvoja družbenih 

odnosov povezan z odpravo vsega zasužnjevanja misli.' 4 

Navkljub modernemu družbenemu razvoju, ki vodi v 

to smer, obstaja še vedno veliko preprek do absolutne 

svobode mišljenja. Medtem ko se v državah, ki še vedno 

slonijo na tradicionalnem hierarhičnem modelu vladanja, 

te prepreke izražajo predvsem v obliki zatiranja drugače 

mislečih, pa so ovire v demokratičnih družbah bolj notranje 

narave; recimo kadar nekdo goji skrajna materialistična 

stališča, ki razglašajo homeopatijo za šarlatanstvo 

ipd. Na ta način se drugim ljudem ne priznava pravice 

do svobodnega oblikovanja njihovega lastnega svetovnega 

nazora. Vendar ko bodo 'ljudje doumeli, kaj bi uvedba 

svobode (posameznika) pomenila za celoten svet, potem 

bo svetloba, ki jo danes mnogi iščejo, razsvetlila prevladujočo 

temo današnjih časov.' 5 

Za boljše razumevanje družbenega dogajanja se moramo 

zavedati, da 'človek nikakor ni enostavno bitje ... in v 

socialnih odnosih prav tako ni enostavno bitje. Lahko bi 

celo izjavili, da je človek točno v socialnih odnosih takšno 

18

j a 

bitje, za kakršnega si goreče želi, da ne bi bil ... Človek 

ima resnično zelo rad samega sebe. Temu ni mogoče ugovarjati: 

človek ima izjemno rad samega sebe. Ta samozaljubljenost 

povzroči, da se znanje o samem sebi spremeni 

v neke vrste iluzijo. Na primer, človek ne želi priznati, da 

je samo do polovice socialno bitje; v drugi polovici je antisocialno 

bitje ... (Priznanje) da je človek istočasno socialno 

in antisocialno bitje, je temeljna zahteva za razumevanje 

družbenih odnosov.' 6 

Sedaj se lahko vprašamo, na kašne načine se izraža antisocialna 

narava človeka. Prvi odgovor bo morda presenečenje: 

razvoj individualnosti je v svoji osnovni naravi 

antisocialen, kajti naloga vsakega posameznika je, 

da razvije svoje lastno bitje in sposobnosti – in to lahko 

stori samo na račun celote – vključno z razvojem lastnega 

mišljenja. Vendar 'zaradi samega dejstva, da je človek 

misleče bitje, je tudi antisocialno bitje.' 7 Vsak posameznik 

mora slediti svojim lastnim nagibom na poti iskanja resnice 

in ne tistim, ki se mu vsiljujejo od zunaj. To je zelo 

pomembno, kajti 'ko pridete v prisotnost drugega človeka, 

vas le ta uspava – to pomeni,da uspava vaše mišljenje, 

ne pa vašega čutenja in volje. Če želite ostati misleče človeško 

bitje, potem se morate notranje ubraniti pred tem. 

To pomeni, da morate aktivirati svoje mišljenje in se na 

ta način ubraniti pred tem, da bi bili uspavani. Soočenje z 

drugim človekom vedno pomeni, da se moramo prisiliti, 

da se prebudimo.' 8 

Obstaja mnogo razlogov, zakaj je dobro za naš osebni 

razvoj, da se ne pustimo uspavati s strani politikov, 

znanstvenikov, zdravnikov, duhovnih voditeljev in drugih 

ljudi, ki govorijo s stališča resnične ali navidezne avtoritete. 

Vendar se moramo obenem zavestno soočati z 

našo lastno tendenco, da uspavamo druge – še posebno 

v primerih, kadar želimo prepričati druge v našo edino 

pravilno razlago in pri tem ne upoštevamo dejstva, da je 

možno videti stvari z različnih vidikov. V tolažbo nam 

je lahko 'da je mogoče, da postanemo socialno bitje s pomočjo 

disciplinirane samovzgoje, vendar kot misleče bitje 

še nismo dejansko socialni ... Kdorkoli ne vzame v račun 

dejstva, da človek preprosto razvija antisocialne impulze, 

kadar razmišlja, ne bo prispel do razumevanja družbenih 

problemov.' 9 

Kako pa stojijo zadeve glede naših občutkov in čustev? 

'Medtem ko je življenje mišljenja antisocialno zaradi tega, 

ker se mora človek zaščititi pred tem, da je uspavan (z 

idejami drugih ljudi), je čustveno življenje antisocialno 

zaradi tega, ker človek upravlja svoje odnose z drugimi v 

skladu s simpatijo in antipatijo ... Kar izhaja iz ljudi preko 

vpliva simpatij in antipatij, bo zagotovo od samega 

začetka vrinilo antisocialne čustvene tokove v človeško 

skupnost. Verjetno bo zvenelo paradoksalno, vendar bi 

lahko rekli, da bi bila človeška skupnost možna le, če 

ljudje ne bi živeli v simpatijah in antipatijah – vendar v 

takem primeru ne bi bili človeška bitja. Iz tega primera 

se lahko jasno vidi, da je človek istočasno socialno in antisocialno 

bitje.' 10 

Tudi človekova volja ni sama po sebi prežeta s socialnimi 

impulzi, kajti naša dejanja so v veliki meri izraz delovanja 

naravnih instinktov ali pa so vodena s pomočjo mišljenja 

in čustvovanja, ki zlahka podležeta antisocialnim 

težnjam. 

Torej ljudje smo socialna in antisocialna bitja. To je nujno 

vedeti, če želimo razviti ustrezne dogovore in odnose 

med ljudmi, ki delujejo v podjetju, šoli, v ekološkem naselju 

ali kakšni drugi delovno-bivanjski skupnosti. Dobro 

je tudi vedeti, da 'se ljudje posamično razlikujejo v tem, 

da nekdo vzgaja bolj socialne impulze, in nekdo drug 

bolj antisocialne impulze. Če le posedujemo kakršnokoli 

mero poznavanja ljudi, lahko razlikujemo ljudi glede teh 

lastnosti.' 11 

Sedaj se lahko vprašamo, 'kako se v našem času porajajo 

socialne zahteve? Sedaj živimo v dobi duhovne duše 

oziroma duše zavesti, v kateri mora postati človek samostojen. 

Ampak - od česa je to odvisno? V našem petem 

poatlantskem obdobju je to odvisno od sposobnosti ljudi, 

da postanejo samozavestni (do te mere), da se ne pustijo 

uspavati. Antisocialni impulzi se morajo razvijati v naših 

časih z namenom, da se razvija človeška zavest. Če se ti v 

svojem bistvu antisocialni impulzi ne bi razvijali v vedno 

večji moči, človeštvo ne bi bilo sposobno izvršiti svojo sedanjo 

nalogo; ti impulzi so v resnici podporni stebri, na 

katerih počiva posameznikova neodvisnost. Danes ljudje 

nimajo prave predstave, do kakšne stopnje se mora moč 

teh antisocialnih impulzov razviti v teku tretjega tisočletja 

s ciljem, da bo človeštvo napredovalo na pravilen način 

... Ti impulzi se razvijajo zato ker smo podložni evolucijskemu 

procesu, kateremu se ne more ničesar upreti. 

Vendar se mora vzporedno s tem razvojem pojaviti družbena 

ureditev, ki bo sposobna vzdržati te impulze in na 

ta način uravnotežiti antisocialni razvojni tok. Antisocialni 

impulzi se morajo razvijati v človeški notranjosti z 

namenom, da bodo ljudje dosegli višek svojega razvoja; 

zunaj,v družbenem življenju, pa morajo delovati družbene 

strukture na takšen način, da se ljudje ne bodo popolnoma 

ločili drug od drugega ... Čisti nesmisel je, če 

kdo meni, da se moramo upreti antisocialnim impulzom, 

kajti le tem se ne da upirati. Kar je potrebno, je, da se dojame 

bistvo notranjega razvoja človeštva v današnjih časih, 

da razumemo nujne razvojne težnje. To ni vprašanje, 

kako najti recepte za upiranje antisocialnim impulzom, 

19

š i r i m o 

temveč kako oblikovati in preurediti obstoječi družbeni 

red – strukturo oziroma ureditev tega, kar obstaja izven 

posameznikov – do te mere, da bo obstajala protiutež 

temu, kar deluje kot antisocialni impulz znotraj človeških 

bitij. Potemtakem je za naš čas življenjskega pomena, da 

vzporedno z doseganjem posameznikove neodvisnosti s 

pomočjo družbene ureditve preskrbimo za ravnotežje tej 

neodvisnosti. V nasprotnem primeru se niti posameznik 

niti družba ne moreta pravilno razvijati.' 12 

In kakšna družbena ureditev lahko uspešno poskrbi za 

ravnovesje egoističnemu razvoju posameznikov? Komunizem, 

ki se je antisocialnim impulzom modernega 

razvoja zoperstavil z ukinitvijo osebne svobode, je s tem 

preskrbel za lastno pogubo, kajti, kot pravi Steiner, se 

temu evolucijskemu razvoju ne more nič upirati. Kapitalizem, 

ki je ustoličil osebno svobodo kot eno od najvišjih 

vrednot moderne družbe, je sicer v skladu s tem razvojem, 

vendar pa, kot kažejo dosedanje izkušnje, nima pravih 

družbenih mehanizmov, ki bi bili sposobni preprečiti 

razvoj osebnih interesov do absurdnih skrajnosti. 

In kakšna je rešitev, ki jo predlaga Steiner? 'Družbenega 

problema ne moremo pravilno dojeti na način, ki ustreza 

zahtevam današnjega časa, brez intimnejšega poznavanja 

človeškega bitja. Če za izhodišče ne služi poznavanje človeka 

kot takega, če ni cilj v skladu z bolj poglobljenim 

razumevanjem človeka, bo vse brezplodno, ne glede na 

to kakšni družbeni programi se izmišljajo ali kakšne idealne 

družbene razmere si želimo uresničiti ... Tridelna 

družbena ureditev – katero sem bil prisiljen predstaviti 

kot prevladujočo zahtevo današnjega časa – je veljavna za 

sedanjo dobo zaradi posebnega razloga, da usmerja pozornost 

na poznavanje človeškega bitja v vseh posameznih 

podrobnostih, na znanje o človeku v njegovi sedanji 

naravi v tem dejanskem časovnem obdobju znotraj pete 

poatlantske dobe.' 13 

To pomeni, da morajo moderne skupnosti odsevati tridelnost 

človeškega bitja, če želimo, da bo človeški razvoj 

potekal v skladu s človeško naravo. In tako, kakor mora 

po eni strani dovoljevati absolutno svobodo njegovemu 

duhovnemu razvoju, ki je po svoji osnovni naravi antisocialen, 

mora po drugi strani omogočati, da ljudje udejanjajo 

princip bratskega sodelovanja na gospodarskem 

področju. 

In kaj lahko pripravi ljudi k takšnemu idealizmu? 'Predvsem 

potrebujemo ustrezen uvid. Če bi bilo danes le dovolj 

ljudi motiviranih do te mere, da bi rekli: ”Mi moramo 

izboljšati naše razumevanje,” potem bi vse ostalo sledilo. 

Še posebno velika potreba, da se zavestno prizadevamo 

za uvid in razumevanje, obstaja na področju družbenih 

zadev. Za vzpodbujanje sil človeške volje je že poskrbljeno 

s strani svetovnega razvoja. Če pa bi se zavestno 

odločili, da se izobražujemo in bi na ta način razvijali 

naše predstave družbenega življenja, potem bi bil vsak 

posameznik, ki bi iskal takšno razumevanje – v soglasju 

z določenim okultnim zakonom – sposoben deliti to spoznanje 

tudi z drugim človekom. Vsak od nas lahko potemtakem 

deluje za dva, samo če imamo voljo, da se tega 

lotimo. Če bi le imeli iskreno željo, da začnemo s pridobivanjem 

uvida, potem bi vse ostalo sledilo. Dejansko ni 

najslabša stvar, da množica ljudi ne more narediti veliko 

glede stanja današnje družbe, temveč v tem, da se ljudje 

ne zmorejo niti odločiti, da bi se seznanili na duhovnoznanstven 

način z osnovnimi družbenimi principi. Če bi 

se lotili resnega študija, potem bi ostalo sledilo.' 14 

Med družbenimi principi, ki jih lahko spoznamo s pomočjo 

duhovno-znanstvenega študija, je tudi tako imenovani 

osnovni družbeni zakon, ki pravi: 'Blagostanje človeške 

skupnosti, ki sodeluje pri delu, bo tem večje, čim manj 

si posameznik lasti dohodek od svojega lastnega dela. 

To pomeni, bolj ko se dohodek, ki ga ustvari, posreduje 

njegovim sodelavcem, bolj se njegove lastne potrebe ne 

zadovoljujejo iz njegovega dela, temveč iz dela drugih.' 15 

To je princip bratstva v praksi oziroma prakticiranje resnične 

nesebičnosti, kajti 'očitno ta zakon trdi nič manj 

kot to: človekova blaginja je tem večja v razmerju, kolikor 

manj je egoizma.' 16 Ne glede na ugovore, ki se lahko 

naslovijo na vsebino tega družbenega zakona, si lahko 

predstavljamo, zakaj bi uvedba tridelne družbene ureditve 

delovala kot protiutež egoizmu, ki mora obstajati 

pri osebnem razvoju posameznikov. Kajti 'tisti, ki dela 

za samega sebe, mora postopoma postati žrtev lastnega 

egoizma. Samo tisti, ki deluje izključno za druge, se lahko 

postopoma razvija v osebo, ki deluje brez egoizma.' 17 Z 

drugimi besedami povedano: če je človek na vseh področjih 

družbenega življenja dejaven v skladu z egoističnimi 

impulzi, potem se bo pač razvil v ekstremnega egoista. 

Samo v primeru, ko na gospodarskem področju dejansko 

deluje v dobrobit celotne skupnosti, lahko posameznik 

uravnoteži antisocialne impulze na področju duhovnega 

razvoja. 

Ugovor, ki bi ga lahko zastavili temu družbenemu zakonu, 

je, da je raven blagostanja modernih družb rezultat 

kapitalističnega sistema, ki deluje na principu egoizma 

posameznikov. Ampak 'vsak, kdor resnično raziskuje 

praktično življenje, bo odkril, da vsaka skupnost, ki obstaja 

ali je kdajkoli in kjerkoli obstajala, ima dve vrsti dogovorov. 

Ena vrsta dogovorov je v skladu s tem zakonom 

in druga vrsta je v nasprotju z njim. Temu je tako vsepovsod, 

če ljudje to hočejo ali ne. Vsaka skupnost bi resnično 

20

o b z o r j a 

in takoj razpadla, če se ne bi delo posameznika prenašalo 

v celoto. Toda človeški egoizem se je od nekdaj zoperstavljal 

temu zakonu in poskušal iztržiti za posameznika 

toliko, kot je bilo možno iz njegovega lastnega dela. In 

kar se je na ta način pojavilo zaradi osebnega egoizma, je 

tisto, kar je prineslo pomanjkanje, revščino in nadloge ... 

Vsak dogovor v skupnosti, ki je v nasprotju s tem zakonom, 

bo neizogibno po nekem času nekje povzročil nadloge 

in pomanjkanje. To je temeljni zakon, ki velja za vse 

družbeno življenje z enako gotovostjo in nujnostjo, kot je 

to v primeru kateregakoli naravnega zakona.' 18 

Ali ni pravzaprav absurdno, da navkljub vsem resnično 

velikim dosežkom modernega razvoja – vsem tehničnim 

izumom in ogromnemu številu strojev, ki delajo namesto 

ljudi – še vedno obstajajo lakota, revščina in ostale nadloge 

človeštva. In to ne samo v industrijsko manj razvitih 

državah, temveč celo v najbolj razvitih državah sveta. 

Očitno je, da je število družbenih dogovorov, ki podpirajo 

antisocialne impulze, še vedno preveliko, da bi lahko dosegli 

vsesplošno osnovno materialno blagostanje v svetovnem 

obsegu in znotraj modernih držav na takšen način, 

da ne bi zgolj 1% zgornjega sloja užival kraljevskega 

blagostanja, medtem ko se med preostalimi 99% znajdejo 

celo taki, ki si ne morejo privoščiti niti človeku primernega 

bivališča. 

Naslednji ugovor bi se lahko glasil: Če so v današnjih ljudeh 

tako močni antisocialni impulzi, potem pač ne moremo 

pričakovati, da se bodo ljudje prostovoljno odločili 

za uvedbo družbene tridelnosti. To je vsekakor problem. 

Vendar, kot je bilo že omenjeno v prejšnjih prispevkih, 

imamo pred sabo dve možnosti: Ali bomo dopustili, da 

nas bodo socialne krize prisilile v iskanje novih družbenih 

dogovorov, ali pa bomo s pomočjo spoznanja uvideli, kam 

peljejo sedanje družbene ureditve, in se začeli ustrezno 

pripravljati na to, kar mora priti kot posledica človeškega 

razvoja. 

Poleg tega obstaja ena skupnost, kjer ljudje že delujejo v 

skladu s principom bratstva na ekonomskem področju: to 

je družina. V njej vsak član prispeva po svoji moči v korist 

celotne skupnosti in njegove potrebe so zadovoljene 

iz skupnega družinskega proračuna. Vendar je družina 

skupnost, ki temelji na krvnem sorodstvu in nam je potemtakem 

nekako prirojeno, da smo pripravljeni delati za 

ostale člane lastne družine. 19 Kaj pa bi nas lahko pripravilo, 

da bi v istem nesebičnem duhu delovali za dobrobit 

skupnosti, ki ni plod krvnega sorodstva? 

'Če želimo začeti (delovati v skladu z osnovnim družbenim 

zakonom), potrebujemo še eno stvar. Kadar kdorkoli 

dela za drugega človeka, takrat mora le-ta najti v drugem 

človeku razlog za svoje delo. In če bo kdorkoli hotel delati 

za skupnost, potem mora prepoznati in občutiti vrednost, 

naravo in pomembnost te skupnosti. To pa bo lahko storil 

samo v primeru, če je skupnost nekaj povsem drugega 

kot bolj ali manj nerazločen skupek posameznikov. Skupnost 

mora biti prežeta z dejanskim duhom, v katerem 

ima vsak posamezen član svoj delež. Skupnost mora biti 

takšna, da lahko vsakdo izjavi: ”Naša skupnost je takšna, 

kot bi morala biti, in jaz bom storil vse, da bo to tako (tudi 

ostalo).” Skupnost mora imeti duhovno poslanstvo in 

vsak posameznik mora imeti voljo, da prispeva k uresničitvi 

tega poslanstva. Vsi neoprijemljivi abstraktni ideali, 

o katerih ljudje običajno govorijo, ne morejo predstavljati 

takšnega poslanstva ... Edina stvar, ki lahko pomaga, je 

duhovno pojmovanje sveta, ki samo po sebi s pomočjo 

tega, kar ponuja, lahko živi v mislih, v občutjih, v volji – 

na kratko, v celotni človeški duši.' 20 

Na koncu pa še vprašanje, kakšno je stanje v antropozofskih 

skupnostih? V vseh teh letih, odkar živim v tujini, 

še nisem slišal za obstoj skupnosti, ki bi uspešno delovala 

po principih tridelnosti. Seveda, v preteklosti so bili določeni 

poskusi, vendar bolj ali manj neuspešni. Tudi sam 

sem izkusil raznovrstne negativne posledice življenja v 

delovno-bivalnih skupnostih, kjer njihovi člani niso bili 

sposobni ali pa niso želeli priznati, da tam, 'kjer delujejo 

socialni impulzi, so istočasno prisotni tudi antisocialni 

impulzi. Sposobni moramo biti, da se soočimo s temi 

stvarmi iz oči v oči. Samo s stališča duhovne znanosti se 

jih lahko vidi neposredno brez kakršnihkoli iluzij.' 21 

To je še en dokaz, kako težko je razviti nepristranske sodbe 

o lastni osebnosti oziroma o delovni ali bivalni skupnosti, 

ki ji nekdo pripada. Potrebno se je zavedati, da 

21

š i r i m o 

se z izogibanjem priznavanja antisocialnih impulzov pospešuje 

tiste procese, ki bodo, če se jih ne uravnoteži, prej 

ali slej pripeljali do razkroja skupnosti. Morda niti ne do 

takojšnjega fizičnega propada, vsekakor pa do počasnega 

odmiranja nevidnih vezi, ki povezujejo posameznike 

v to, kar imenujemo skupnost. Vsekakor lahko upamo, 

da se bo prej ali slej dovolj ljudi bolj resno pripravilo na 

tovrstne izzive in se lotilo temeljite preobrazbe obstoječih 

skupnosti oziroma da bodo nove antropozofske iniciative 

vključevale tudi socialni impulz v obliki tridelne ureditve 

medsebojnih odnosov. 22 

Seveda, treba je omeniti, da uvedba tridelnosti ni edini 

način, ki omogoča vzgajanje socialnih impulzov. Obstajajo 

še drugi načini, ki so povezani s takšnim razvojem 

zanimanja in sočutja za druge ljudi, ki se preobrazi v prostovoljno 

akcijo, kot je to primer z dobrodelnimi organizacijami, 

ki pomagajo ljudem v raznovrstnih stiskah ipd. 

Vendar pa bi bila uvedba družbene tridelnosti sama po 

sebi največje dobrodelno dejanje, saj bi na ta način ljudje 

razdeljevali plodove gospodarskega sodelovanja na mnogo 

bolj pravičen način, kot se to dogaja dandanes. 

To bi lahko bila dovolj velika vzpodbuda za uvedbo tridelnosti 

tako v posamičnih organizacijah kot v celotni 

družbi. Vendar pa to niso edini razlogi. 'Ideje francoske 

revolucije – svoboda, enakost, bratstvo – so bile zadnje 

ideje, ki so bile plod neživega (mišljenja, ki izhaja iz razumevanja 

mineralnega sveta). Vse, kar se (dandanes v 

socialnih odnosih) še vedno nadaljuje po tej poti, je brezplodno 

in obsojeno na propad ... Kar se imenuje socialno 

vprašanje, se ne more več nadzorovati z neživimi sredstvi. 

Za to potrebujemo kraljevsko umetnost 23 ... Kraljevska 

umetnost bo v prihodnosti socialna umetnost ... S 

pomočjo te kraljevske umetnosti bodo morali ljudje razviti 

sposobnosti, da bodo nadzorovali nekaj, kar je podobno 

temu, kar klije v rastlini ... Počasi, toda zagotovo bo človeški 

razvoj prišel do tega, da bo zaobjel organske, žive 

sile.' 24 

Z drugimi besedami povedano: S pomočjo zdravega, 

uravnoteženega delovanja socialnega organizma bomo 

ljudje v sebi razvijali sposobnosti obvladovanja eteričnih 

življenjskih sil. To je vsekakor cilj, ki je vreden vsega našega 

truda v soočanju, premagovanju in preobrazbi ovir 

in težav, ki jih prinaša življenje s človeških skupnostih. 

Opombe: 

1 Steiner, Aspects of Human Evolution, Berlin, 17.07.1917 

2 Duša zavesti je človeška sposobnost opazovanja in vrednotenja – to je 

moralne presoje – lastnih dejanj, čustev in idej. Ta sposobnost se lahko 

manifestira kot glas notranje vesti, to je zavedanja o tem kako vplivamo 

z našimi aktivnostmi na svet in bitja okoli nas. 

3 Steiner, Social and Political Science, 23.07.1898/30.07.1898 

4, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13 Steiner, Social and Antisocial Instincts, Dornach, 6.12.1918 

5 Steiner, From Symptoms to Reality in Modern History, Dornach, 27.10.1918 

12, 14, 21 Steiner, Social and Anti-social forces in the Human Being, Bern, 

12.12.1918 

15, 16, 17, 18, 20 Rudolf Steiner, Essential Readings, Selected and edited by Richard 

Seddon, poglavje Reordering of Society 

19 To vsekakor drži za prvotne oblike družinskih skupnosti. Dandanes so se 

antisocialni impulzi razširili tudi v moderne družine, čeprav je družina 

še vedno tista skupnost, kjer so socialni instinkti še vedno zelo aktivni. 

To je vidno predvsem v tradicionalnih družinskih skupnostih. 

22 Za razlago teh odnosov glej članek Tridelnost družbenega organizma v Svitanju, 

Pomlad 2012 (Letnik VIII, št. 1). 

23 Kraljevska umetnost je ezoterični izraz, ki se nanaša na sposobnost človeške 

ustvarjalnosti s silami življenja. V sedanjem času človeškega razvoja 

smo lahko ljudje kreativni samo s snovmi in silami iz mineralnega 

kraljestva. Recimo, kljub poznavanju njihovih kemičnih struktur, 

znanost ne more ustvariti živih bioloških snovi, tako kot jih je sposobna 

ustvariti vsaka rastlina. Vendar pa bo v prihodnosti, ko bo prišlo do 

spajanja duhovnosti, umetnosti in znanosti, človek pridobil sposobnosti 

ustvarjanja živih organizmov iz mineralnih snovi. To je cilj, h kateremu 

stremi kraljevska umetnost. 

24 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.01.1906 

The basics of Anthroposophy 

Social and antisocial impulses in the modern development 

From renaissance onwards we have been living in the age of the consciousness soul. This means that the evolution 

of the individuality is the basic need of our times ... This development is in accordance with the fundamental 

sociological law, which says that 'in the early ages of cultural evolution, mankind tends towards the formation 

of social units; initially the interests of individuals are sacrificed to the interests of those groupings; the further 

progress of development leads to the emancipation of the individual from the interests of the groupings and to 

the unrestricted development of needs and capacities of the individual.' [...] 

22 

For a better understanding of what is happening in the 

social realm we need to be aware that ‘man is by no means 

a simple being… and in v social relationships, likewise, 

man is by no means a simple being. Precisely in social relationships 

he is such a being as he would ardently desire 

not to be… for instance, a man prefers not to admit that 

he is only a half-way social being; that to the extent of 

the other half he is antisocial. Now … that man is at the 

same time a social and antisocial being is a fundamental 

requirement for a social knowledge of humanity'

o b z o r j a 

Proučevanje življenja 

čebel z duševnega 

vidika 

Michael Thiele 

V preteklosti je bilo življenje s čebelami obredno 

in je zagotavljalo harmonijo med čebelami in 

čebelarji. V našem svetu, kjer so izginili vsakršni 

obredi, je naš izziv najti način, kako se ponovno 

povezati z bistvenimi aspekti življenja in najti 

smernice, kako sobivati s čebelami. 

V svojih predavanjih o čebelah avstrijski filozof in 

duhovni znanstvenik Rudolf Steiner opisuje bien 

(izraz, s katerim je čebeljo družino okarakteriziral 

kot eno bitje) kot bitje, ki je prežeto z življenjsko ljubeznijo. 

Ko se bomo z čebelo srečali na tem nivoju 

in nas bo ganila, bo nastopil nov način življenja s 

čebelami. Čebela je postala metafora naše medsebojne 

povezanosti s svetom in lahko naredi otipljivo 

enost našega življenja. Navdihnjena z radikalno 

drugačnim zaznavanjem samega sebe odzvanja v 

globinah naših src. Čebele lahko spremenijo naše 

zavedanje tega, kdo mislimo, da smo, in v nas vcepijo 

željo po služenju. 

V tem ključnem času, ko je življenje na zemlji na 

toliko nivojih v tranziciji, vstopajo čebele v našo 

zavest po vsem svetu,in sicer preko svoje borbe za 

obstanek. Postanejo lahko navdih za spremembo v 

našem kulturnem, emocionalnem in poljedelskem 

pejsažu. Steiner poudarja, da 'moramo proučevati 

življenje čebel z duhovnega stališča'. Na koncu 

nam, vsakič ko v našem življenju primanjkuje duševni 

element, svet to pokaže. Trenutno žalostno 

stanje, v katerem so čebele, nam kaže odzven naših 

omejitev. Kot naše življenjske zaveznice, nam čebele 

zrcalijo naš lasten boj za preživetje v tem svetu. 

S svojim sporočilom nas spodbujajo, da se prebudimo, 

prebudimo v ta krhek, čudovit in dragocen 

svet, da se prebudimo v to realnost. Prebudimo se! 

Michael Thiele je zrasel n kmetiji v majhni vasici 

v osrednji Nemčiji. Nanj je močno vplivalo nemško 

gibanje za biodinamično čebelarjenje in sedaj 

v Združenih državah Amerike predava o holistični 

apikulturi. Je ustanovitelj GaiaBees (www.gaiabees.com) 

kot platformo in pomoč za nov pristop k 

življenju s čebelami. 


The Dawning 

Historically, living with bees was ritualized, ensuring harmony between bees and apiculturists. In our deritualized 

world, we face the challenge of finding the means to reconnect with core aspects of life and of 

finding guidance for being with the bees. 

In his bee lectures, the Austrian philosopher and spiritual scientist Rudolf Steiner describes the bien (a term defining 

the bee colony as one being) as being permeated with life based on love. To meet the bien on that level and be touched 

by it will bring forth a new way of living with bees. The bien can become a metaphor for our interconnectedness with 

the world and it can make the oneness of our life palpable. Infused by a radical different sense of self, it resonates 

within the depths of our own hearts. The bees can change our sense of who we think we are and instill in us a wish 

to serve. 23

š i r i m o o b z o r j a 

Antropozofske knjige 

V Bosni in Hercegovini je po zaslugi Slobodana 

Žalice, kot pobudnika in prevajalca, doslej 

izšlo že nekaj antropozofskih knjig, ki jih lahko 

nabavite preko njega osebno (po ugodnejši ceni): 

mob. +387 65 572 966, email: slobodanzalica@ 

gmail.com 

1. Rudolf Steiner, Znanje o natčulnom - Geografska 

medicina: misterij dvojnika 

2. Sergej O. Prokofjev, Tajna zla i Kamen temeljac 

dobra I dio 

3. Rudolf Steiner, Meditacije za hrabrost i 

spokoj 

4. Sergej O. Prokofjev, Nebeska Sofija i biće 

Antropozoftje 

5. Na raskršću stoljeca i milenijuma - iz opusa 

Rudolfa Steinera (uredio Richard Seddon) 

6. Rudolf Steiner, Uvod u waldorfsku 

pedagogiju 

7. Sergej O. Prokofjev, Ezoterne studije 

8. Bernard Lievegoed, Bitka za dušu - Misterijske 

struje u Evropi i nove misterije 

9. Sergej O. Prokofjev, Tajna zla i Kamen temeljac 

dobra I-II dio (drugo prošireno izdanje) 

10. Rudolf Steiner, Tročlani socijalni poredak 

(izdaja iz leta 1919; angleški prevod Towards 

Social Renewal) 

11. Sergej O. Prokofjev, Tok godine kao put 

posvećenja (ezoterna studija o hrišćanskim 

svetkovinama) I dio 

12. Sergej O. Prokotjev, Tok godine kao put 

posvećenja II dio 

13. Rudolf Steiner, Ideje za novu Evropu 

(družbena tematika, razširjena izdaja z eseji 

sodobnih antropozofskih avtorjev) 


posvećenja III dio 

15. Bernard Lievegoed, Čovjek na pragu 


posvećenja IV dio 

17. Rudolf Steiner, Tajna bratstva i misterij čovjekovog 

dvojnika« II dio 

24

Revija Svitanje - Jesen 2012

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?