Revija Svitanje - Jesen 2011

K a z a l oz a l 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

tel, fax: 01 549 01 55 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Aci Urbajs, Brane Žilavec, Franc Vehar, 

Elvira Devetak Zavodnik, Silva Pisek, 

Breda Medvešček, Maja Kolar, 

Tanja Franjević Petrović, Martina Ficko, 

Fanika Jeromel, Stanko Krašovec, 

Franc Zavodnik, Monika Brinšek 

SLIKOVNI MATERIAL: 

S. Barbarič, Breda Medvešček, 

Maja Kolar, Silva Pisek, 

Fanika Jeromel, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Breda Medvešček 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: 

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o. 

Ljubljanska cesta 56, 4240 Radovljica 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

revija@svitanje.si 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da revijo naroči društvo 

(za vse svoje člane), znaša letna 

naročnina 9 € na člana 

NAKLADA: 850 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Revijo sofinancira 

Ministrstvo za šolstvo in šport 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Antropozofija 4 

Osnove antropozofije 4 

Skrb za naravo 8 

Poletje ... 8 

Čebele in ose napovedujejo neugodno zimo 9 

Žetev po starem običaju v Preboldu 10 

Delo na polju plemeniti človeka 12 

Darovi narave 12 

Širimo obzorja 13 

Nedelja-pšenica-Sonce 13 

Kaj je biodinamika? 12. del 14 

Pogled na Steinerjeve zapise o prehrani 16 

Predstavljamo kmetije 18 

Vedra zgodba o pogumu in vztrajnosti 18 

Dogodki 20 

Bistvena je kakovost 20 

2. pohod biodinamikov in ljubiteljev narave 21 

Prva tržnica Demeter v Sloveniji 22 

Pravica do uporabe znamke Demeter 23 

Ukrep 132 23 

Društva Ajda 24 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina znaša 20 €. 

www.svitanje.si

U v o d 

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji biodinamike, 

antropozofije, waldorfske 

pedagogike ... 

Res je, tokratna številka nekoliko zamuja, saj je 

mihaelovo že mimo. Pa vendar vas prav lepo pozdravljam 

v zdaj že sedmi jesenski številki revije. 

Da, stari smo 7 let in obdobje posnemanja (kot pri 

majhnem otroku) je mimo. To se vidi tudi po vedno 

večjem številu avtorskih člankov, v katerih z 

nami delijo svoje dragocene izkušnje naši praktiki 

biodinamike. Kot urednico revije me to še posebno 

veseli. Razveseljivo je tudi to, da v uredništvo prihajajo 

prispevki iz različnih društev po Sloveniji, 

s katerimi želijo društva tudi nas seznaniti, kaj se 

pri njih dogaja. Zdaj res postajamo vse bolj revija 

vseh biodinamikov v Sloveniji. V zadnjem letu se 

je zgodilo kar nekaj zanimivih 'naključnih' srečanj, 

rezultat katerih so novi sodelavci revije. 

V tokratni številki si vam predstavljamo: 

- Brane Žilavec govori o izjemnem pomenu 

brezpogojne resnicoljubnosti za nadaljnji razvoj 

človeštva. 

- Naš vinogradnik Aci nas s svojim prispevkom 

popelje v čas poletja in njegovih sladkosti, 

pa tudi tegob v obliki suše in toče. A 

biodinamiku vse to ne more pokvariti njegovega 

pridelka, saj ima na voljo preparate, ki 

mu v takih primerih še posebno pomagajo. 

- Čebele pa nam to leto, po navedbah Franca 

Veharja, s svojim obnašanjem v poletnem 

času napovedujejo neugodno zimo. S svojo 

navedbo, da so to poletje nekatere čebelje 

družine hotele rojiti tudi trikrat, kar pomeni, 

da jih bo pozimi mnogo pomrlo. Umrle družine 

so po njegovih besedah posledica hitrih 

temperaturnih sprememb. Takšno neverjetno 

spremembo pa smo pravkar doživeli, saj 

se je temperatura praktično v enem dnevu 

spustila s 25 na 3 °C. 

- Predsednik društva Ajda Štajerska, Stanko 

Krašovec, nam v tokratni številki opisuje, 

kako so s člani njihovega društva izvedli žetev 

žita po starem običaju – s srpom in kosami. 

- Naša sodelavka Elvira Devetak Zavodnik pa 

nam v tokratnem prispevku pove o žitu, njegovi 

vlogi nekoč in danes, na koncu pa nam 

postreže še z receptom za palačinke s cimetovo 

kremo. 

- Biodinamičarka Silva Pisek je z nami podelila 

svoje izkušnje ob setvi in žetvi lanu. 

- Gospo Faniko Jeromel pa sem naprosila, da 

nam zaupa nekaj o nabiranju odličnih čajev, 

s katerimi je že v prejšnjem šolskem letu 

oskrbovala Waldorfsko šolo Ljubljana. 

- V našem prispevku o biodinamiki tokrat je 

govora o sestavinah dobrega komposta. 

- Naša nova sodelavka, gospa Tanja Franjević 

Petrović iz Zagreba, je v različnih Stainerjevih 

predavanjih poiskala vse tisto, kar se nanaša 

na prehrano. Zbrane izseke je prevedla 

v hrvaški jezik in izdala pod naslovom Dinamično-biološka 

prehrana. Njena knjiga je to 

pomlad izšla tudi v slovenskem jeziku. Gospa 

Tanja nam v prvem prispevku predstavi 

svoj pogled na Steinerjeve zapise predavanj 

na temo prehrane. Sama sem knjigo že prebrala 

in jo toplo priporočam. 

- Gospa Breda Medvešček z Goriškega nam 

tokrat predstavlja kmetijo Jakinovih. 

- V tej številki pa lahko preberete tudi o mednarodni 

konferenci biodinamikov v Nemčiji, 

kjer so dali glavni poudarek na kakovost; o 

2. pohodu biodinamikov in ljubiteljev narave 

v osrednjih Slovenskih goricah; o prvi Demeter 

tržnici v Sloveniji, ki je v Radovljici; o 

tem, kako lahko vrtičkarji dobijo pravico do 

uporabe blagovne znamke Demeter; Zvezo, 

društva in Demeter kmete pa seznanjamo o 

ukrepu 132; koledar dogajanja nam je tokrat 

žal posredovalo le društvo Ajda Gorenjska. 

Vendar upam, da s tem, dragi bralci, vaše branje 

še ne bo zaključeno. Vljudno vas vabim, da revijo 

obrnete, saj boste tudi v Waldorfskih novicah lahko 

izvedeli kaj novega. Tam poleg zelo zanimivih 

'strokovnih' člankov, ki so lahko zanimivi tudi za 

vas - o poučevanju kot umetnosti, o Steinerju kot 

učitelju, o domišljiji kot mostu čez vrzel, o vrstah 

evritmije – izveste marsikaj o življenju na obeh 

Waldorfskih šolah, v Ljubljani in v Mariboru, pa 

tudi to, da je letos svoja vrata odprla še tretja šola 

v Sloveniji, in to v Celju. Prav tako boste tam našli 

vabila na božične semnje! Vabljeni, da jih obiščete 

in se z nami poveselite. 

Želim vam lepo jesen. 

3

4 

A n t r o 

A n t r o p o z o f i j 

Osnove antropozofije 

O izjemnem pomenu brezpogojne 

resnicoljubnosti za nadaljnji razvoj 

človeštva 

Brane Žilavec 

Vprašanje resnice in aktivnost mišljenja sta v tesni 

medsebojni povezavi. Razlog temu tiči v dejstvu, 

da 'smo skozi mišljenje vodeni preko naših osebnih 

življenj; (s pomočjo mišljenja) si pridobivamo nekaj, 

kar sega preko naših lastnih duš ... Mi se počutimo 

doma v vesolju, zato ker obstaja skladnost med zakoni 

mišljenja in univerzalnim redom; ta skladnost 

je tehten faktor v procesu prepoznavanja bistva 

naše lastne človeške narave. Mi iščemo resnico v 

naši duši; skozi to resnico se ne izraža samo naša 

duša, temveč se izražajo tudi stvari sveta. Resnica, 

ki se prepozna skozi mišljenje, ima samostojen pomen, 

ki se nanaša na stvari sveta in ne le na našo 

lastno dušo. V mojem navdušenju nad zvezdnim 

nebom živim znotraj samega sebe, toda misli, ki jih 

oblikujem o poteh nebesnih teles, imajo enak pomen 

za moje mišljenje kot za mišljenje kateregakoli 

drugega človeka. 

Bilo bi nesmiselno govoriti o 'mojem' navdušenju in 

radosti, če ne bi bil jaz sam prisoten; vendar je vsekakor 

možno govoriti o mojih mislih brez sklicevanja 

na mojo osebnost. Resnica, ki jo mislim danes, 

je bila resnična tudi včeraj in bo resnična tudi jutri. 

Če mi razumevanje nečesa povzroči veselje, bo to 

veselje pomembno zame le, dokler bo prisotno v 

meni. Ampak to, kar je resnično v tem mojem razumevanju, 

to je popolnoma neodvisno od moje radosti. 

Skozi proces doumetja resnice se duša poveže z 

nečim, kar vsebuje pravo vrednost; vrednost, ki ne 

nastane niti ne izgine z dejanjem našega (duševnega) 

zaznavanja. Prava resnica se ne porodi niti ne 

preide; njen pomen se ne more uničiti. 

V prejšnjem sestavku je bil predstavljen velik 

pomen sposobnosti objektivnega zaznavanja 

fizičnega sveta za vstop v duhovne svetove. 

Vendar obstajajo še mnogi drugi razlogi, zakaj bi 

si morali ljudje prizadevati, da bi razvili ljubezen 

do resnice – da bi bili brezpogojno resnicoljubni. 

V današnjih časih je to bolj redka lastnost – celo 

med tistimi, ki si prizadevajo za dosego spoznanja 

višjih svetov – zato prav gotovo ne bo škodovalo, če 

s Steinerjevo pomočjo pogledamo še na nekatere 

druge posledice pomanjkanja resnicoljubja. 

To ni v nasprotju z dejstvom, da imajo določene človeške 

'resnice' le začasno vrednost, ker se kasneje 

prepoznajo kot delne ali popolne zablode. Moramo 

se zavedati, da resnica sama po sebi traja, čeprav 

so naše misli le minljive manifestacije večnih resnic 

... Samo nekaj, kar ima večen in resničen pomen, 

lahko spodbuja k nenehnemu prizadevanju in postane 

predmet neskončnega iskanja. Če resnica ne 

bi bila popolnoma neodvisna sama po sebi, če bi 

njena vrednost in pomen izhajala iz čustev človeških 

duš, potem ne bi mogla biti cilj, o katerem bi 

se strinjalo celotno človeštvo. Dejstvo, da se mi vsi 

prizadevamo za spoznanje resnice, potrjuje njeno 

neodvisno naravo.' 1 

Iz tega Steinerjevega opisa je razvidno, da je vir 

resnice zunaj človeka, in da je naša naloga, da se 

naučimo resnicoljubnosti v našem prizadevanju, 

da bi razumeli stvari, bitja in pojave v svetu, ki nas

5 

ap o z o f 

obdaja. Ampak 'ljudje nimajo radi, da se jim dandanes 

podaja resnice preprosto zaradi tega, ker ne 

verjamejo, da je resnica nekaj, kar prihaja k človeku 

iz duhovnega sveta. Moderni ljudje verjamejo, da 

mora biti resnica nekaj, kar vedno zraste na njihovem 

lastnem vrtu ... Ljudje nimajo potrebe, da bi 

se jim resnica razodela, saj imajo svoj lasten način 

razumevanja ... in (zato) verjamejo, da absolutno 

gotove resnice rastejo v njihovih lastnih vrtovih, čeprav 

zemlja ni bila (ustrezno) pripravljena. Ljudje 

niso pripravljeni sprejeti resnice, temveč razglašajo 

same sebe kot lastnike resnice. To je značilna lastnost 

današnjega časa.' 2 

Dandanes so ljudem s pomočjo antropozofije dostopne 

zelo pomembne resnice, ki so bile v preteklosti 

dostopne samo izbrancem v misterijskih centrih 

oziroma članom ezoteričnih skupin. V evlezinskem 

misterijskem centru v stari Grčiji, kjer so več kot dva 

tisoč let praznovali svečan festival v zahvalo boginji 

Demetri za njen dar kmetijstva, so imeli tudi krog 

izbrancev, katerim so bile dostopne takšne resnice, 

kot so dandanes na voljo v Steinerjevih predavanjih 

– še posebno v njegovih predavanjih o poljedelstvu, 

ki so postavila temelje biodinamičnemu poljedelstvu. 

Ta predavanja so danes dostopna vsakomur, 

vendar je za njihovo razumevanje potreben nov 

način razmišljanja. Z drugimi besedami povedano, 

moja sposobnost dojemanja resnic, ki so posredovane 

v teh predavanjih, je odvisna od tega, koliko 

truda sem pripravljen vložiti v razvoj lastnosti, ki 

mi bodo omogočile njihovo razumevanje. 

'Ko človek sprejme antropozofijo na pravilen način 

– ko je ne bere kot razburljiv roman, temveč 

na način, da to, kar je posredovano v antropozofiji, 

postane vsebina njegovega mišljenja – potem 

postopoma izobražuje svoje srce in dušo, da živi s 

stvarmi, ki se odvijajo zunaj njega v teku leta ... S 

tem ko prisvojimo antropozofske ideje, ki se docela 

razlikujejo od opisov čutnih dogajanj, lahko pripravimo 

naš razum, da postane resnično dojemljiv in 

občutljiv do tega, kar živi in tke (v letnih časih) ... 

Šele ko vstopimo v sodelovanje s tem tkanjem in 

klitjem stvari in dejstev narave, šele potem lahko 

resnično razumemo potek celotnega leta.' 3 

Tu je naveden primer, kako lahko trud, ki ga vložimo 

v resen študij antropozofije, pripomore k razvoju 

novega odnosa do ritma letnih časov. Seveda, obstaja 

še veliko drugih možnih posledic. Na primer, 

obstajajo ljudje, ki s posebno strastjo zagovarjajo 

človekovo svobodo, obenem pa ne kažejo posebnega 

zanimanja za antropozofijo. Ampak to je podobno, 

kot če bi nekdo imel vrt in željo po hrani in 

se obenem ne bi želel naučiti, kako pridelati hrano. 

Kajti 'antropozofija je način prodiranja v duhovni 

svet in njegove zakonitosti. In kaj to pomeni? To 

pomeni svobodo, kajti samo uvid bo prinesel svobodo. 

Samo kadar nekaj razumemo, lahko vzpostavimo 

odnos do tega na pravilen način. Pridobivanje 

uvidov o duhu je potemtakem največji proces 

osvobajanja, ki ga lahko sploh dosežemo. Resnični 

razvoj in napredek se nahajata v stvareh, ki nas jih 

lahko nauči duhovna znanost. Ljudje bodo prišli do 

iskanja resnice v duhu samo v primerih, ko si bodo 

želeli postati (resnično) svobodni.' 4 

Sedaj si bomo ogledali nekatere bolj skrite negativne 

posledice pomanjkanja želje po iskanju resnice 

oziroma resnicoljubnosti. Za uvod si najprej preberimo 

še en Steinerjev opis o bistvu resnice, ki nam 

bo pomagal pri razumevanju kasnejših razlag. 

'Razmerje naših idej do zunanjih objektov se prvič 

pojavi v fizičnem svetu. Objekti nas obkrožajo. Mi 

si jih predstavljamo v naših mislih. To, kar imenujemo 

fizična resnica, je skladje naših idej z objekti; 

to je resnica na fizičnem nivoju obstoja. Če izrazimo 

določeno idejo, za katero fizičen svet ne preskrbi 

ustreznega modela, potem ta ideja ni resnična. Kadarkoli 

govorimo o fizičnih resnicah, se to vedno 

nanaša na skladnost med tem, kar mislimo, in fizičnimi 

dejstvi.' 5 

Sedaj lahko to razlago primerjamo z razlago o učinkih 

resnice in neresnice v astralnem svetu. 

'V astralnem svetu obstaja ogromna razlika, če nekdo 

izreče misel, ki je resnična ali pa misel, ki je neresnična. 

Misel je povezana z določenim predmetom 

ali bitjem; le ta je resnična, če se sklada s tem predmetom 

ali bitjem. Vsak dogodek, ki se pripeti, povzroči 

določeno posledico v višjih svetovih. Če nekdo 

poroča o tem dogodku točno, se astralna oblika, 

ki izžareva iz pripovedovalca, združi z (astralno) 

obliko, ki izhaja iz samega dogodka. Na ta način 

sta obe obliki ojačeni. Takšne ojačene astralne oblike 

pomagajo k bogatenju in povečevanju vsebine 

duhovnega sveta. To je potrebno, če želi človeštvo 

napredovati. Ampak v primeru, če se o dogodku 

poroča neresnično, na način, ki ni v skladu z dejstvi, 

potem miselna oblika poročevalca nastopi 

proti miselni obliki, ki je izšla iz samega dogodka. 

Ti dve miselni obliki trčijo druga v drugo in povzročijo 

obojestransko uničenje. Te uničevalne 'eksplozije', 

povzročene z lažmi, delujejo na način, kot

6 

a n t r o p o z o f 

deluje tumor v telesu, kadar uniči organizem. Potemtakem 

laži ubijejo astralne oblike, ki so nastale 

in morajo nastati, in na ta način paralizirajo del razvoja. 

Vsak, ki govori resnico, dejansko promovira 

razvoj človeštva in vsak, kdor laže, ga ovira. Zaradi 

tega obstaja ezoterični zakon: Gledano z duhovnimi 

očmi je laž umor ... Kdorkoli laže, postavlja ovire 

na svoji lastni poti.' 6 

Sedaj lahko razumemo, zakaj Steiner vedno znova 

opozarja na izjemen pomen resnicoljubnosti, še posebno 

med člani antropozofskega gibanja, ki imajo 

nalogo, da sodelujejo pri pripravi ustreznih pogojev 

za pravilen duhovni razvoj iz obdobja materializma 

v obdobje, ki bo v znaku nove duhovnosti. 

'V duhovni znanosti, ki deluje v smeri antropozofije, 

je absolutno bistveno, da spoznamo, da je neresnica 

v življenju razuma in duha enaka, kot je opustoševalna 

bomba v fizičnem življenju. Neresnica je 

pogubna sila, orodje uničenja – in to v dejanskem 

pomenu teh besed.' 7 

Če sedaj pomislimo na neštete ljudi in skupine – 

med njimi so žal tudi nekateri člani antropozofskega 

gibanja – ki si lastijo dokončno resnico (npr. Jehove 

priče, ortodoksni materialistični znanstveniki 

ipd.), lahko razumemo, zakaj je ena od pomembnih 

nalog antropozofije preseganje takšnih omejenih 

pogledov na svet. 

'Veliko ljudi je v stanju spanja glede antropozofije. 

Ti ljudje se ne bodo zlahka prebudili temu, kar 

jim morajo posredovati antropozofi. Toda bilo 

bi zaželeno, da se antropozofi sami prebudijo do 

drugih ljudi. Potem jim ne bi pristopali na osnovi 

slepe vere, temveč s pomočjo resničnega uvida v 

vrednost drugega človeka; na ta način bi razumeli, 

da je vrednota antropozofije vključevanje. Morali 

bi razumeti, zakaj antropozofija vključuje tisto, kar 

drugi smatrajo za edino možno zadevo. Morali bi 

razumeti, da mora antropozofija razširiti svoja obzorja 

s tem, da seže na področja, ki jih drugi razumejo 

zgolj z njihove lastne omejene perspektive.' 8 

Tega pa ne bo možno doseči vse dotlej, dokler ne 

bodo člani antropozofskega gibanja v sebi vzgojiti 

brezpogojno ljubezen do resnice. 

'Ljubezen do laži ne bi smel biti naš posel v antropozofskem 

gibanju, kajti mi moramo ljubiti resnico. 

Potrebno je občutiti celotno težo teh besed: ljubiti 

resnico; ne ljubiti laži zavoljo vljudnosti, zavoljo 

udobnega družabnega življenja. Biti brezbrižen, 

kadar se soočamo z lažmi, je prav tako slabo, kot 

ljubiti laži ... Resnična ljubezen zahteva navdušenje 

za resnico. Svet bo napredoval samo v primeru, če 

manifestiramo naše navdušenje za resnico.' 9 

V času mojega bivanja v Angliji sem preživel več 

kot devet let v štirih antropozofskih ustanovah. V 

njih sem doživel marsikaj zelo poučnega. Tovrstno 

učenje pa ni bilo vedno zelo prijetno. Včasih je bilo 

prav nasprotno. Med najbolj neprijetne izkušnje 

prištevam ravno izkušnje, ki so izpostavile pomanjkanje 

pravega navdušenja za resnico. Kadarkoli so 

se namreč v teh ustanovah pojavili resni konflikti, 

so bili odzivi na njih vedno podobni. Raje kot da bi 

se podali na manj udobno iskanje resničnih vzrokov, 

ki so tičali v ozadju teh konfliktov, so se vodilni 

člani raje zadovoljili z bolj ali manj enostranskimi 

sodbami, ki niso zahtevale nobenih temeljitih 

sprememb. Obenem pa je preostala večina ostala 

bolj ali manj brezbrižna do problemov in neresnic, 

s katerimi so se soočali v skupnosti. 

Ne glede na naravo vzrokov, ki so v ozadju tovrstnih 

odzivov, lahko z zanesljivostjo trdim, da je 

takšno obnašanje več kot nespametno. V resnici je 

izjemno škodljivo. S pomanjkanjem resničnega uvida 

v ozadje konfliktov se le ti nikoli ne razrešijo, 

temveč se samo potuhnejo in potem, ob prvi priložnosti, 

izbruhnejo na dan še z večjo uničevalno 

silo. To tiči v sami naravi konfliktov. 10 Zato me ni 

presenetilo, ko je lani zaradi vplivov svetovne gospodarske 

krize kar nekaj antropozofskih ustanov 

v Angliji (med njimi tudi ena, v kateri sem preživel 

skoraj dve leti) bilo prisiljeno razglasiti finančni 

bankrot. 

V novem evangeliju obstaja Kristusova izjava, da bo 

'človeku odpuščen vsakršen greh in vsakršno bogokletje, 

toda bogokletje proti duhu mu ne bo odpuščeno.' 

11 Če poskušamo razumeti to izjavo, lahko 

pridemo do zaključka, da bi bilo bolj smiselno, da 

bi imeli grehi proti Očetu in Sinu večjo težo kot pa 

greh proti Svetemu duhu. Vendar – če s pomočjo 

duhovne znanosti povežemo področje, ki je pod 

nadzorom Boga Očeta, z voljo in dejanji, področje 

Sina s čustvi, in področje Duha z mišljenjem – lahko 

pridemo do naslednje, bolj smiselne razlage: 

Greh proti Očetu predstavljajo egoistična dejanja 

(npr. fizično nasilje), ki se jim ljudje lahko odpovejo 

samo s pomočjo uvida o negativnih posledicah tovrstnih 

dejanj. 

Greh proti Sinu predstavljajo sebična čustva (npr. 

sovraštvo do drugačnih ljudi), ki se lahko preo-

i j a 

7 

brazijo v nesebična (npr. strpnost) samo s pomočjo 

uvida o negativnih posledicah tovrstnih čustev. 

Greh proti Duhu pa predstavljajo vse vrste neresnic 

(npr. zablode, iluzije, laži ipd.). To pa pomeni, da 

vse dokler ljudje živijo v samoprevarah, ne more 

priti do nobenih pravih sprememb, kajti vse pozitivne 

spremembe temeljijo na spoznanju resnice. 

Edini izhod iz te zagate je, da se ljudje odpovejo neresnicam, 

na katerih slonijo njihove iluzije. 

Steiner v enem od svojih predavanj poimenuje Sveti 

duh za Duha resnice. To pomeni, da dokler živimo 

v neresnici, ne moremo biti odrešeni našega greha 

proti duhu. Odrešitev je možna samo, če postane 

prizadevanje za spoznanje resnice naša vrednota, 

naš ideal, za katerega nam ni žal nobenega napora. 

'Nekaj lahko postane objektivna resnica samo potem, 

ko je bilo le to postavljeno, če se tako izrazimo, 

v raznovrstne položaje in je bila nanj usmerjena 

svetloba z različnih smeri – samo potem, ko 

je nekdo resnično zadržal sodbo tako dolgo, kot je 

mogoče. Prenagljeno izraženo stališče, prenagljeno 

izraženo mnenje, poročilo o dogodku, ki je podano 

v preveliki naglici, ne morejo biti resnica; imajo pa 

lahko učinek, da vodijo človeštvo vedno bolj v dekadenco 

... Verjetno bi se strinjali, da večina ljudi 

niso po naravi zakrknjeni lažnivci. Seveda, nekateri 

ljudje so takšni. Ampak najhuje od vsega je nezavedno 

in podzavestno laganje ... laganje, ki vsebuje 

četrtino ali osmino ali šestnajstino resnice. Lahko je 

celo 98-odstotno resnično, toda aktivna gonilna sila 

preostalih dveh odstotkov pokvari celotno stvar in 

jo potegne s seboj v izkrivljenost.' 12 

Vsakdo lahko najde neštete primere tovrstnega 

izkrivljanja resnice v politiki, znanosti in religiji, 

v oglaševanju, v duhovnih gibanjih in še marsikje 

drugje. Tovrstne nepopolne resnice so zelo prisotne 

tudi na področju prehrane, še posebno, kadar 

se promovira zdravo prehranjevanje. Zanimivo pa 

je, da sem odkril primere 85- in 90-odstotnih resnic 

tudi med proizvajalci Demeter hrane. 

Prvi primer je pšenična moka (z angleške biodinamične 

kmetije), ki se prodaja kot 85% Wholemeal 

Wheat Flour. Drugi primer so biodinamične testenine 

(proizvod nizozemskega podjetja), ki se prodajajo 

kot 90% Whole Wheat Pasta. Morda se na prvi 

pogled ne bo zdelo nič narobe s temi opisi. Vendar, 

če se te izjave prevedejo v matematični jezik, potem 

bi to pomenilo, da tisti, ki so jih uporabili, dejansko 

trdijo, da obstaja 85- oziroma 90-odstotni celoten 

krog. To pa je nesmisel, kajti krog je lahko celoten 

ali pa ni celoten! Seveda lahko obstaja določen odstotek 

kroga, recimo polovica ali tri četrtine kroga; 

ampak v teh primerih krog ni več celota. 

Seveda če bi si zadali nalogo, da bi morali vedno 

izražati le stoodstotno preverjene sodbe, bi nas to 

lahko pripeljalo do ugotovitve, da bi bilo bolje prenehati 

z govorjenjem in pisanjem!? To v mnogih 

primerih niti ne bi bilo tako slabo, še posebno, če 

se ozremo na kakovost tega, kar se govori in piše v 

modernih medijih. Kajti 'mi nismo prejeli sposobnosti 

mišljenja z namenom, da oblikujemo misli z 

neprimerno naglico, temveč zato, da lahko raziskujemo. 

Mišljenje se mora razumeti kot aktivnost, ki 

lahko ostane dolgo časa na stopnji iskanja (ustrezne) 

oblike. Oblikovanje misli je potrebno zadržati 

vse dotlej dokler se ne prevzame odgovornost za 

dejstva – dokler se dejstva ne zasuka in obrne in 

pogleda z vseh možnih strani.' 13 

To pomeni, da v našem miselnem svetu ostajamo 

odprti do novih uvidov, do možnosti za nove načine 

razumevanja tega, kar smo že spoznali za resnično. 

Zelo pomembno je, da nikoli ne pozabimo na 

Steinerjeva opozorila, da resnica ni nekaj preprostega. 

Dokaz za to lahko najdemo v našem lastnem 

fizičnem telesu. V zadnjih nekaj stoletjih je na stotine 

znanstvenikov posvetilo leta in leta preučevanju 

delovanja fizičnega telesa; v zadnjih desetletjih 

jim pri tem pomaga tudi zelo obsežna računalniška 

tehnologija in vrhunski tehnični instrumenti. Pa se 

kljub vsemu temu pojavljajo vedno nova odkritja. 

Če k temu dodamo še obstoj eteričnega (t.j. življenjskega), 

astralnega (t.j. duševnega) in duhovnega 

telesa (t.j. človeškega Jaza), potem si lahko predstavljamo, 

da mora biti zgradba človeškega organizma 

zares izjemno kompleksna. 

In čeprav nam duhovna znanost omogoča vedno 

boljše razumevanje sveta in človeka, je obenem 

tudi res, da se nam z njeno pomočjo odpirajo vedno 

nova obzorja in z njimi možnosti novih spoznanj. 

Potemtakem bomo ohranili zdrav odnos do resnice, 

če se zavedamo, da smo mi vsi popotniki na poti 

spoznanj, ki vodijo skozi različne pokrajine, ki se 

lahko včasih vzpenjajo v višave in spet drugič spuščajo 

v globine; vse pa vodijo v neizmerne daljave, 

tako da nam njihovih koncev zaenkrat še ni dano 

videti.

8 

S k r b z 

S k r b z a n a r a v 

'V današnjih časih je resnično pomembno, da se 

opozori na odnos, ki ga potrebujejo razviti ljudje 

do njihovih lastnih misli in do nagibov na osnovi 

katerih delujejo ... Ljudje nočejo, da bi bilo mišljenje 

pot, ki jo je potrebno potovati dolgo, dolgo časa, 

preden nekdo prispe do cilja in si pridobi nekaj, v 

kar lahko verjame, temveč hočejo opraviti z mišljenjem, 

kolikor je možno hitro. Vendar do cilja lahko 

prispemo samo potem, ko smo vzpostavili odnos 

do resnice. In celo ko smo uspeli priti do nečesa, kar 

je popolnoma pravilno – tudi če smo pretehtali zadevo 

z vseh strani in dosegli popolnoma pravilen 

način, da jo izrazimo – ne bi smeli nikoli odnehati 

(s poskusi), da si jo ogledamo na novo, da jo kljub 

temu preučimo še z drugih vidikov.' 14 

Tovrstno prizadevanje je vsekakor vredno svojega 

truda, kajti 'kar duša nosi znotraj same sebe kot resnico 

in dobroto, je neminljivo.' 15 

Opombe: 

1,15 

Steiner, Theosophy, Anthroposophic Press, 1994 

2 

Steiner, Nature Spirits, Dornach, 6.10.1917 

3,7,9 

Rudolf Steiner, vir neznan 

4 

Steiner, Original Impulses for the Science of the Spirit, Berlin, 

1.10.1906 

5 

Steiner, The Riddle of Humanity, Dornach, 26.08.1916 

6 

Steiner, Rosicrucian Wisdom, Munich, 30.05.1907 

8 

Steiner, What is Anthroposophy, Dornach, 20.07.1923 

10 

Za boljše razumevanje narave konfliktov priporočam knjigo 

antropozofskega avtorja Friederich Glasla Confronting 

Conflicts – A first-aid kit for handling conflicts (Hawthorn 

Press, 1997). V njej so na voljo tudi praktična navodila, kako 

lahko pristopimo k razreševanju konfliktov na konstruktiven 

način. 

11 

Evangelij po Mateju, 12: 31 

12,13,14 

Steiner, The Riddle of Humanity, Dornach, 27.08.1916 

Poletje ... 

Aci Urbajs 

je čas počitnic, dopustov, oddiha ... torej, da le ne 

bi deževalo, da brezskrbno uživamo v naravi: ob 

morju, v hribih ob strugah rek, jezerih ... Toda 

obstajamo tudi kmetje, ki poleti zremo v nebo 

v upanju, da dež bo, da končno ohladi pregreto 

ozračje, osveži živali, rastline in vdihne zrak v 

zemljo. 

Voda je vir življenja. Brez vode kemični etri, ki se 

odvijajo v rastlinah, ugasnejo, življenjski eter zamre 

in zelene trate porjavijo, postanejo le materialni 

svet. Življenjska sila iz rastlin se zavleče v zemljo, 

h koreninam. Tudi plast komposta ščiti zemljo pred 

izsušitvijo in igra v poletju pomembno vlogo. Preden 

suša posuši zadnjo kapljico v rastlini, ki odloča 

o življenju ali smrti, nam pomaga 'gnoj iz roga 500', 

da v rastlini zadrži vitalne sile. 

Trave v suši posrkajo zadnje energije iz stebla v korenine 

in čakajo na dež, da poženejo trave k soncu. 

Za žita, ki so enoletnice, je suša usodnejša. Ob suši 

skoraj ne naredijo klasa in kasnejša moča samo poslabša 

pridelek. Tudi stari pregovor, ki pravi Ko 

ajdo seješ, se naj za brano kadi, kajti potem dobro 

obrodi, za letos ne drži, kajti avgust in september 

sta puščavsko suha. 

Trajni nasadi sušo premagujejo malo drugače. 

Upočasnijo dihanje in bitje svojega srca. Zmanjšajo 

se kemični etri – fotosinteza, čeprav je sonca v 

izobilju. Tako zastane zorenje in najbolj vroče lege

9 

o 

a n a r 

ne dajo sladkih plodov. Zgodba se popravi v jeseni, 

ko sonce izgublja moč in rosna, vlažna jutra dajo 

novi zagon. Gre za vzajemen odnos vode in sonca 

za njuno skladnost, harmoničnost ... le skupaj poganjata 

kemijski eter. 

Toda poletni oblaki v sebi nosijo skrito nevarnost. 

Igra kapljic v oblakih je lahko predivja. Topel vlažen 

zrak se hitro dviguje navzgor in tukaj se še vrtinči 

hladen zrak, ki pospeši igro narave, da oblak 

zraste v višino, kjer je mraz in kapljice zmrznejo, se 

kotalijo in odebelijo ter z nevihto padejo kot toča ... 

iz vlažne miline se spremenijo v mlin, ki zmelje in 

ubija zeleno v rjavo, materialno. Iz etrov življenja 

se je voda spremenila v led, ki je le materialen svet, 

kot kamen, skala. 

Toča, ki je klestila po Kozjanskem sredi julija, je bila 

usodna tudi za mojo kmetijo. Pira, paradižnik, paprika 

in druge vrtnine so kazale žalostno zgodbo. 

Agronom, ki si je ogledal vinograd, je ocenil stanje 

kot 'totalka'. Seveda je to slika ob tragediji in že jutri 

je nov dan. Čaj iz rmana sem obogatil s silicijevim 

oksidom (kalijevo vodno steklo) in poškropil 

prizadete nasade in vrtnine. Vitalnost rastlin se je 

dvigovala iz dneva v dan. 'Kremen iz roga 501' in 

preslični čaj sta bila še zadnji obliž na rane. Zadnje 

redno škropljenje sem za vinograd naredil 28. julija 

(bakrov oksid, žveplo ter alge) in z družino odpotoval 

na poletne počitnice ... sem si jih prislužil! 

Ko gledam lepo dozoren vinograd, se sprašujem, 

kje je dan, ko je padla toča in kakšno vitalno moč 

imajo rastline, da zacelijo rane in končajo svoje poslanstvo, 

da razveseljujejo in hranijo ljudi. In prepleta 

se mi misel, da je narava ogledalo naše duše. 

Spomnim se praznih fraz, besedičenj, polresnic, strnjenih 

v oblak človeške ošabnosti, iz katerih se širi 

materializem ... toča. 

Čebele in ose 

napovedujejo 

neugodno zimo 

Franc Vehar 

V letošnjem letu so bili dani optimalni pogoji za 

dober razvoj čebel in os. Narava je nudila obema 

obilo medičine in mane, pa tudi ušice so se 

prekomerno razvile po gozdnih drevesih. 

Čebele so hotele rojiti tudi trikrat iz ene družine, 

kar je pri nas neobičajno. Pregovor pravi: Če je 

poleti veliko rojičev, bo pozimi pri čebelah veliko. 

Umrle družine so običajno posledica hitrih temperaturnih 

sprememb, ko družina zgubi stik s hrano. 

Pozno poleti so čebele napolnile plodišča z medom, 

ki je maninega izvora. Tak med ni primeren za 

prezimovanje. Odstraniti ga moramo od zalege in 

ga nadomestiti z zimsko krmo, ki je sestavljena iz 

sladkih čajev. Uporabimo čaje istih rastlin, kot za 

BD preparate. Količina zimske krme-čajev mora zadostovati 

za prehrano čebel do prvega marca. Ko se 

pogosteje ogreje ozračje toliko, da se čebele lahko 

očistijo blata. Zaradi večje količine kristaliziranega 

medu bodo čebele pozimi oziroma zgodaj pomladi 

potrebovale veliko vode za topljenje kristaliziranega 

medu .Če bodo brez vode, bodo umirale od lakote 

pri polni skledi medu. 

Kateri so znaki za napoved neugodne zime? Čebele 

so v avgustu nanosile veliko medu tik nad zalego. 

Niso redki primeri, ko so čebele nanesle med tudi 

do polovice AŽ sata, kar je znak da bodo dolgo brez 

nove hrane iz narave. Običajno čebele nanosijo med 

na srednjem satu do 5 cm od vrhnje letvice do cvetnega 

prahu. Letos je ta pas širok od osem do deset 

cm. Povprečno je širok 7 cm. 

Ose nam sporočajo, da bodo velike temperaturne 

spremembe, ker so bile zelo agresivne pri iskanju 

hrane.12.9. so nenadoma izginile ose matice in se 

redko pojavljajo po 14.9. V letih, ko so bile mile 

zime, so ose matice masovno letale v naravi še v 

oktobru. Kot zgleda, letošnji oktober ne bo dopuščal 

let os in čebel zaradi nizkih temperatur.

10 

s k r b z a 

Tudi glodalci so že v začetku septembra hoteli priti 

v hiše za vsako ceno .Preglodale so tudi vrata, samo 

da so prišle v klet moje hiše. Tako obnašanje glodalcev 

napoveduje zgodnji mraz. 

Dolgo in neugodno zimo napovedujejo koze. Običajno 

je prsk med 15.8. in 8.9. Letos je ta nagon dobesedno 

prestavljen na poznejši čas. Sedaj, ko to 

pišem, ne vem, kdaj se bo pojavil nagon za razmnoževanje. 

Običajno pred dolgo zimo obstoji nagon 

za razmnoževanje v novembru. O tem bom pisal v 

naslednji številki. 

Pri čebelah je pravi čas za selekcijo od 15.8 do 1.10. 

Katera merila upoštevam pri selekciji družin? 

Najvažnejše je količina zaloge, ki jo je družina pripravila 

za zimo. Družina, ki ne nabere zadostne količine 

medu za prezimitev, nima kaj iskati v mojem 

čebelarstvu. 

Naslednji podatek je količina in kvaliteta zalege glede 

na število ulic, ki jih zaseda. Družina, ki ima od 

deset zasedenih satov v avgustu šest satov zalege 

lepo razporejene v obliki elipse ali kroga, je primerna 

za prezimitev. Tiste, ki nimajo 60% zalege glede 

na zasedenost satja, niso primerne za prezimitev v 

mojem čebelarstvu. Družine, ki niso primerne, pripojim 

ustreznim družinam tako, da jih podveznem 

– naklado postavim pod dobro družino. Med družini 

vedno položim preluknjan papir, da se ne spopadejo 

med seboj. Pred tem pa odstranim matico 

neustrezne družine. 

Naslednjo selekcijo naredi narava čez zimo. Vse, 

kar ni sposobno preživeti v naslednjem letu, pomre. 

Čebele odenem minimalno. Običajno pet listov papirja, 

kar zadostuje za normalno prezimovanje. 

Ko opravim vsa ta dela, veselo pričakujem pomladi 

in novega prebujenja v naravi in čebelji družini. 

Vsem čebelarjem želim zdravih čebeljih družin 

in dobro prodajo medu. Ostalim bralcem pa obilo 

zadovoljstva in notranjega miru ob prebiranju 

revije. 

Žetev po starem 

običaju v Preboldu 

Stanko Krašovec 

Žetev po starem - s srpi, s kosami. Še ne tako dolgo 

nazaj, pa že skoraj pozabljeno. Je to mogoče? 

Seveda, 50 jih je že skoraj preteklo od takrat, ko sem 

še sam, čeprav še otrok, pomagal. Bilo je kar nekako 

logično, da tudi brez sodelovanja otrok ni šlo. Pa ni 

nihče govoril, da smo izkoriščani. 

Verjetno je to tudi pustilo pečat, da se vse bolj zavedam 

pomembnosti dobre žetve za preživetje tudi v 

sedanjem času. Vsak pobrani klas je pomenil manj 

lakote. Koliko pričakovanj in želja po sveže pečenem 

zdravem kruhu. Kakor vsak klas je bila vredna 

tudi vsaka drobtina, ki si jo pobral in poljubil. 

S prijateljem Milanom, članom Ajde in klenim kmetom, 

sva letos marca - po predavanju dr. Matjaža 

Turineka pri nas v Preboldu - prišla do zamisli, da 

bi namesto koruze zasejal žito. 

Kakor sta dobra zemlja in seme pogoj, da vzklije 

dobra rastlina, je bilo pomladno vzdušje in dobre 

potrditve s predavanja krivo, da je padla odločitev 

o setvi. Skoraj sem že obupal, ker Slovenija ni premogla 

eko pšeničnega semena, pa me je rešil poznani 

koroški Slovenec in biodinamik Hansi Sticker 

iz St. Jakoba v Rožni dolini na avstrijskem Koroškem, 

tako smo pripeljali eko seme iz Avstrije. 

Zadnji še priporočljivi datum za sejanje je bil 20. 

marec in na ta dan je bila eko pšenica SW Michael 

ročno posejana v pripravljeno zemljo. Naslednji 

dan jo je Stvarnik lepo zalil, da je lepo vzkalila. Vreme 

je bilo naklonjeno rasti. V maju smo jo uspeli 

škropiti z baldrijanom, vse drugo žal zaradi preobilice 

dela ni bilo mogoče. Pšenica je bila iz tedna v 

teden lepša. Vseh 90 kg semena na 35a zemlje je bilo 

ravno prav za gostoto. V juniju nam je napad žitnega 

hrošča skoraj pokvaril veselje. V ekološki ali 

biodinamični pridelavi se najde za vse težave tudi 

naravna rešitev. Z enkratnim in pravočasnim česanjem 

žita je bil odstranjen tudi ta škodljivec, tako, 

da ni bilo zaznati nobene škode.

n a r a v o 

11 

Ob veselju, da žito tako lepo dozoreva, je dozorela 

tudi odločitev Milana Škorjanca, da bomo želi na 

star način, ročno in ob tem pripravili etno prireditev. 

Kjer je volja, so tudi prijatelji, sosedje, člani 

Ajde, da pomagajo. Glede na dozorelost smo vedeli, 

da bo žito potrebno žeti pred koncem julija.. 

Kljub muhastemu julijskemu vremenu smo določili 

23. julij za dan žetve. 

Ko sva razmišljala, koliko parov rok je potrebnih, 

sva prišla do številke 50. To pa ni mačji kašelj. Kaj 

vse je bilo potrebno opraviti do žetve. Lahko bi kar 

dolgo opisoval. V čast žitu in kruhu, ki bo iz njega 

nastal, se sliši, da po zgodnjem zajtrku s prežganko 

najprej zapojo vaški pevci, nato pa delo blagoslovi 

naš župnik Damjan. 

Za uspeh je treba začeti zgodaj, tako da se dopoldanska 

malica na njivi že prileže. Po malici pa bi 

pohiteli, da nas prehuda vročina ne zdela še pred 

koncem žetve. Vse je šlo po planu do dneva žetve 

do pol četrte ure zjutraj, ko so kuharice že pripravljale 

zajtrk. Grom in blisk od Vranskega je napovedal 

slabo vreme. Nekaj časa je lilo, da je bilo gotovo, 

da ta dan z žetvijo ne bo nič, tudi če se kmalu 

zvedri. Stebla in klasi so premočeni in bi v latah na 

kozolcu oplesnili. Že dolgo nismo tako pričakovali 

lepega vremena kot tokrat. Soboto, nedeljo in ponedeljek 

nam je pokvarilo. Zdaj mora biti vsaj dva dni 

lepega, da se vse lepo osuši. 

V sredo je že bilo idealno vreme za žetev. Žanjice so 

najprej požele toliko žita, da so napravile poreselje 

ali vezi. Nanj so položile požeto žito in ga povezale 

v snope. Snope so zložile na njivi v pokončne kopice, 

da se osuši morebitna rosa. 

Po opravljeni žetvi smo snope zložili na voz s konjsko 

vprego in prepeljali do kozolca ter ga vložili v 

late do popolne osušitve. Najstarejša udeleženka 

je pripravljala poreslje. Novinar Darko jo je opazoval 

in želel posneti. Vendar je bila tako spretna, 

da kljub večkratnim poizkusom ni uspel napraviti 

posnetka. 

Po dobro opravljenem delu se priležeta tudi dobra 

jed in pijača. Gospodar je temu prazniku namenil 

celo domačega prašička. Verjemite, da smo si oblizovali 

prste. Takšne dobrote se ustvarijo še samo 

z dobro voljo in na naraven način. Izgledalo je, da 

nihče ni čutil utrujenosti. Do poznega večera in slovesa 

se je razlegalo petje in harmonika. 

Čudovito avgustovsko vreme je osušilo pridelek. 

Omlatili smo ga v začetku septembra. Bilo je tako 

suho, da bi se že lahko mlelo. Pridelka je bilo skoraj 

1200 kg, kar je zelo spodoben pridelek. 

Imam občutek, da smo v takem času, ko gre znanje 

za preživetje v pozabo in redki so, ki še to obvladajo 

in prenašajo na mlajši rod. Prava sreča se nam je nasmehnila, 

da smo uspeli zbrati še žanjice in kosce iz 

okolice Prebolda, ki še obvladajo to delo. 

Bomo čez nekaj let še uspeli opraviti žetev s srpi 

in kosami, če nam kombajni odpovedo? Ali se ljudje, 

živeči v betonskih mestnih naseljih, zavedajo, 

da lahko pretrgane dobavne poti hrane pripeljejo 

do lakote. Slovenija je samo še okrog 30% samooskrbna. 

Ko so žanjice po žetvi z njive pobrale odpadle klase, 

me je zmotil komentar gledalca: 'S pobiranjem klasja 

se pa ne bi zafrkaval, donos je, kakršen je.' Je važen 

samo donos ali tudi odnos, ki se je očitno izgubil? 

Z ljubeznijo in voljo zasejano, požeto, omlateno 

je garancija za kvalitetno in zdravo zrnje, ki bo dalo 

dišeč zdrav kruh, če ga ne bo kakšen pek pokvaril s 

preštevilnimi dodatki. 

Do tako pripravljenega, če temu sploh lahko rečemo 

kruh, pa je težko gojiti spoštovanje.

s k r b z a 

Delo na polju 

plemeniti človeka 

Silva Pisek 

Že nekaj let mi g. Janez Resman zaupa najlepšo 

njivo nad svojo domačijo v Radovljici. Ponavadi 

tam sejem piro in včasih ajdo, letos pa sem prvič 

posejala lan. 

Lan ima lepe cvetove in je vsestransko uporaben. 

Z gospo Kristino sem ga požela na dan za plod po 

setvenem koledarju Marije Thun. Prvi petek v septembru 

smo se zbrali sosedje z naše ulice in prijatelji. 

Na Ledrarjevem skednju smo trli lan. Trli smo 

ga na neugoden dan glede na koledar, vendar smo 

imeli dobre misli. Pridružil se nam je tudi radovljiški 

župnik, gospod Andrej Župan, ki je vse skupaj 

blagoslovil. Kristina, Marija, Mimi, Irena, Tinka in 

Franci ter ostali so s svojim znanjem pomagali, da 

nam je uspelo odstraniti semena, krogljice od stebel! 

Darovi narave 

Fanika Jeromel 

Vsaka pokrajina ima nekaj zelišč, ki so značilna 

samo zanjo. To še posebej velja, če človek še ni 

pretirano posegel vanjo in jo spremenil. Zato 

lahko v vsaki pokrajini najdemo kaj zanimivega, 

kar nam bo lepšalo in lajšalo življenje. 

Živim na obronkih Pohorja, kjer je narava še dokaj 

ohranjena. Tu še rastejo samoniklo: materina dušica, 

črni bezeg, lipa, šentjanževka, pljučnik, islandski 

lišaj, malina, robida, kopriva, breza in druge. Nekaj 

rastlin gojim na vrtu. To so predvsem meta, melisa, 

lučnik, izop in ameriški slamnik. Pri nabiranju in 

gojenju upoštevam lunin koledar. Letošnje hladno 

in deževno poletje s točo je delalo rastlinam veliko 

težav. Reševala sem jih tako, da sem jih negovala z 

rmanom, kamilicami, preslico in koprivami ter jih 

tako obvarovala pred boleznimi in škodljivci. 

V začetku poletja, nekje ob šentjanževem, je največ 

zelišč, pri katerih nabiramo liste in cvetove. Skrbno 

jih posušimo, spravimo v papirnate vreče in shranimo 

v temnem suhem prostoru. Ob mihaelovem, 

29. septembra, naberemo koprivo. Takrat vsebuje 

obilico meteornega železa, ki krepi voljo in pogum. 

Posušene vršičke zmeljemo v prah, katerega potem 

uporabljamo v gospodinjstvu kot dodatek k juham 

ali pri peki kruha. 

Ne pozabimo na plodove, saj so prava zakladnica 

mineralov in vitaminov, v katerih se skriva moč za 

krepitev našega telesa. Posušene borovnice nam 

bodo pomagale urejati prebavo. Pred zimo ali zgodaj 

spomladi nabiramo korenine zdravilnih zelišč, 

ki imajo takrat največ moči. V naši hišni lekarni ne 

sme manjkati korenina sleza, ki nam bo v zimskih 

dneh lajšala razdraženo vneto grlo. 

Kadar se odpravimo v naravo ali v vrt nabirat zelišča, 

vzamemo košaro in škarje, da bodo rastlinice 

varno spravljene. Doma jih damo nemudoma sušit. 

12

13 

oŠb z oi rrj a i m 

Seveda so se snopi lanu dokončno posušili na skednju. 

Po žetvi sem posejala oves, zeleno gnojenje 

pred zimo. 

Kar nekaj sosedov in prijateljev se nas je zbralo, imeli 

smo prijetno druženje! Moja želja je, da bi opuščene 

njive zasejali s plemenitimi semeni, se družili in 

istočasno z ljubeznijo pridelali okusno živo hrano. 

Opazila sem, da če iščemo, vedno srečamo ljudi, ki 

znajo predati koristno znanje in so pravi skriti zaklad. 

Hvala vsem, ki ste mi pomagali. 

Nedelja-pšenica-Sonce 

Elvira Devetak Zavodnik 

Nedelja je dan sonca. Pšenica je bila priljubljeno 

žito v času starih Perzijcev. V tem obdobju visoke 

kulture je kralj svečenik Zaratustra v soncu častil 

še drugo spiritualno entiteto – Ahura Mazdo. 

Takrat se je človek še zavedal, da so v hrani 

prisotne kozmične sončne energije. 

Prve vrste pšenice, ki jih je človek sejal so bile enozrnice 

in dvozrnice. Prva najdbišča pšenice izvirajo 

iz časa med 7800-5200 let pred Kristusom. Pšenica 

je drugo najstarejša vrsta žita za ječmenom. 

Pšenica (Triticum) je rastlina, ki zraste do 1,5 m visoko. 

Pridelovali so jo že stari Egipčani, prihaja iz 

Mezopotamije in se od tam razširila po celem svetu. 

Botanično spada med trave, rod Triticum. Poznamo 

veliko različnih vrst pšenice, vendar sta v 

gospodarstvu uporabni le 2 vrsti (Triticum aestivum 

in Triticum durum). 

Pšenica ljubi apnenčasta tla in toploto za dozorevanje. 

Če je pomanjkanje svetlobe med slabo letino 

glede sonca, je tudi žetev slabša. Za uspešno rast 

potrebuje pšenica veliko svetlobe in toplote. To 

nam razkriva, v kakšni odvisnosti in posebnem odnosu 

je pšenica s Soncem. Klasje dozori julija ali avgusta, 

iz katerega izluščimo zrna, ki so eden največjih 

prehrambenih virov v svetu. Pšenico uvrščamo 

med žita, ki jih s predelavo (mletjem) spremenimo 

v moko, iz katere izdelujejo kruh, ki je najpomembnejši 

vir prehrane človeštva. 

Pri tem delu vključimo vso družino. Otrokom predstavimo 

rastline na zanimiv način, saj so zelo željni 

novih spoznanj. Vonj, ki ga spoznamo v ranem 

otroštvu, nas spremlja vse življenje. Tako bomo dali 

pravo popotnico mladim rodovom, da bodo znali 

živeti in spoštovati naravo ter sprejemati njene darove. 

 

Trda pšenica (Triticum durum) je posebna vrsta 

pšenice, ki potrebuje za rast veliko toplote in zemljo, 

bogato s hranilnimi snovmi. Vsebuje veliko 

glutena. To vrsto pšenice uporabljamo za izdelavo 

testenin, pšeničnega zdroba, kuskusa, ker se ti izdelki 

ne dajo izdelati iz pšenice, ki vsebuje veliko 

škroba oziroma je kvaliteta mehke pšenice slaba. V 

zadnjih letih se pojavljajo nove vrste trdih pšenic, 

ki vsebujejo veliko več glutena in so zato v veliko 

korist predvsem gospodarstvu – mlinarstvu, ki pri 

izdelavi izdelkov uporabljajo velike količine kvasa, 

in si s tem zagotavljajo velik dobiček na račun potrošnika 

in njegovega zdravja.

š i r i m o 

Pira je žito, ki ne prenese nikakršnega umetnega gnojenja. 

Preprečuje bolezni srca in ožilja, sladkorne in rakave 

bolezni ter pomaga pri urejanju prebave. Ni primerna 

za bolnike s celiakijo. Namočena ali kuhana pirina 

zrna postanejo sluzasta, sluz pa razstruplja organizem. 

Pšenica vsebuje veliko balastnih snovi, ki spodbujajo 

delovanje črevesja ter ugodno vpliva na raven holesterola 

in srčni obtok. Ker vsebuje veliko glutena, pšenica 

ni priporočljiva za bolnike s celiakijo. Ugodno vpliva na 

rast in razvoj. 

Gluten je elastična vlaknasta snov, ki krepi celično 

strukturo kruha. Ko testo s prisotnim kvasom vzhaja, 

pri peki zadrži v sebi sproščeni ogljikov dioksid, nastane 

trda skorja, ki obdaja mehko sredico. 

Največji proizvajalci pšenice so Ktajska, Indija, ZDA in 

Francija. Nemčija je na 8. mestu z donosom na hektar 

približno 75 dt/ha, medtem ko se svetovno povprečje 

v primerjavi giblje le pri 29 dt/ha. Največji izvozniki so 

Argentina, Avstralija, EU, Kanada in ZDA. Rusija in 

ostale azijske države pa so največji uvozniki. Vir: Wikipedija. 

Kaj je biodinamika? 

Ciklus življenja 

12. del 

V naravnem ciklusu se dogaja kompostiranje na tleh, 

kjer se ostanki reciklirajo nazaj v življenjske procese. 

Krog se začne spomladi, kjer spéče seme vzklije v življenje. 

Rast se do poletja povečuje, ko hitra gradnja 

ogljikovega materiala dozori v zgoščeno seme. Po tem 

listje odmre, je uničeno in se vrne v prst. Preko zime 

delujejo na odpadke bakterije in plesni, ki razgradijo 

ogljikove snovi. Med preostankom leta se rastlina 

razdeli na zgoščeno, a živo seme ter mrtvo in odpadlo 

steljo. Te sestavine so s pomočjo organizmov v prsti, 

ki povzročajo razpad, vrnjene v naslednji ciklus. Nekateri 

vrtnarji s steljanjem dovolijo naravi, da dokonča 

ta proces. Lahko pa ji pomagamo s tem, da naredimo 

kompostni kup. Ta naredi isto, kar bi v končni 

fazi naredila narava, vendar naredi to hitreje in bolj 

temeljito, tako da so snovi, potrebne za rast, pravočasno 

pripravljene za naslednje leto. 

Jabolčne palačinke 

250 g pšenične moke 

400 g naribanih jabolk 

½ l 

vode 

2 jušni žlici olja 

1 čajna žlica soli 

V posodi zmešaj sestavine in pusti počivati 1 uro. Palačinke 

cvri na vrelem olju. Postrezi s cimetovo kremo. Jabolčne 

palačinke lahko pripraviš iz kateregakoli drobno 

mletega žita. 

Cimetova krema 

100 g skute ali maskarponeja 

1 dl mleka (lahko tudi vodo) 

1 dl smetane 

2 jušni žlici cimeta v prahu 

4 jušne žlice javorovega sirupa ali medu. 

S stepalnikom vse sestavine dobro zmešaj. 

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave iz 

Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo naročite 

na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.com. 

Pošljemo tudi po povzetju. 

Žagovina 500 : 1 

Papir 200 : 1 

Slama 40-80 : 1 

Žitna stebla 60 : 1 

Uporabljena stelja 60 : 1 

Suho listje 60 : 1 

Staro seno 30 : 1 

Ovenelo zelenje 20 : 1 

Ostanki zelenjave 20 : 1 

Strižena trava 15 : 1 

Seno stročnic 15 : 1 

Gnoj 15 : 1 

Kuhinjski ostanki 10 : 1 

Krvna moka 5 : 1 

Sestavine komposta naj bi imele uravnoteženo razmerje 

ogljika in dušika (razmerje C : N). Žagovina ima 

na primer veliko ogljika v razmerju približno 500 : 1, 

medtem ko ima krvna moka visoko vsebnost dušika v 

razmerju okoli 5 : 1. Idealno bi bilo, da bi imele sestavine 

komposta začetno razmerje približno 25 ali 30 : 

1. Če torej uporabljamo žagovino, moramo poskrbeti, 

da za ravnotežje dodamo material, ki ima več dušika. 

Zgoraj je tabela nekaterih materialov, običajnih pri 

kompostiranju, in njihova zgradba. 

14 

Če je na začetku procesa razmerje C : N premajhno, 

bo prišlo do izgube dušika. Kup bo imel vonj po amonijaku 

in bo privabljal muhe. Dober kompost bi moral 

imeti vonj po dobri zemlji, nikoli po razpadajočem.

o b z o r j a 

Spomladi imamo dostikrat veliko porezane trave, ki pa 

je zelo zelena in sočna. Če je ne pomešamo z ogljikovim 

materialom, bo kup smrdeč in sluzav. Po drugi strani 

pa preveč ogljika pomeni, da kup ne bo hitro razpadal. 

Ostal bo mrzel, moker in kisel. To se lahko zgodi jeseni, 

ko imamo velike količine listja in stelje. V tem primeru 

moramo, da uravnovesimo kup, dodati nekaj dušikovega 

materiala. 

Poleg organskih odpadkov moramo dodati tudi nekaj 

mineralnega. Ko se kompostni organizmi razvijajo, posebno 

plesni daleč raztezajo svoje koreninam podobne 

vezi, da bi našle minerale. Če jim jih damo v bližino, 

bodo delovale bolj učinkovito. Dobro je dodati nekaj prsti 

z glino. Opazili boste, da se deževniki radi naberejo 

na vmesni plasti med prstjo in organskim materialom. 

Pri žvečenju imajo radi poleg rastlinskih delov tudi delce 

kamna. Apnenec je bolje dodajati v kompostni kup 

kot pa direktno v prst. Tu je več možnosti, da bodo iz 

apnenca nastali koloidi humusa, ki delujejo kot hranljive 

gobe. Prava količina apna preprečuje, da bi kup 

postal preveč kisel in pomaga bakterijam, ki prebavljajo 

celulozo. Po drugi strani pa se moramo izogibati preveliki 

količini apna, sicer bo zavrlo razvoj plesni, ki absorbirajo 

amonijak. Potrebna je samo majhna količina. 

Apnenec iz Dolomitov vsebuje nekaj magnezija in je 

najboljši, saj je v naši prsti po navadi pomanjkanje magnezija. 

Lesno oglje je drugi vir apnenca, kakor tudi kalija 

in drugih mineralov. Je pa jedek kot lug in ga je potrebno 

previdno dodajati. Izogibajte se velikim kosom. 

Ne uporabljajte oglja gorečega premoga ali dračja, ker 

vsebuje težke kovine. Kompostni kup je pravo mesto za 

dodajanje fosfatnih gnojil kot je kostna moka ali skalnat 

fosfat. Te morajo predelati bakterije, preden so na 

razpolago rastlinam. Prej kot jih torej začnemo dodajati 

zemeljskim organizmom, bolje je. Prav tako lahko dodajamo 

druge vrste kamene moke, kot je mleti bazalt ali 

glavkonit. Ti prispevajo minerale, ki potrebujejo čas, da 

pridejo v prehransko verigo. 

Če ne živimo na kmetiji, nam je težko dobiti gnoj. Kravji 

gnoj je najboljši, ker proces prebave pri kravi ustvarja 

pravo obliko hormonov in encimov za kompostiranje. 

Gnoj pitanih živali, pakiran v vrečah, ni enakovreden. 

Ima veliko vsebnost soli in prihaja od nesrečne živine. 

Ne skrenite na svoji poti iskanja. Lokalne mlekarne so 

imele nekoč na razpolago 'sprano steljo kravjega gnoja'. 

To so trdne snovi, črpane iz njihovih odpadnih vod. 

Topljiva hranila so bila že izlužena, ostal je le še ogljik. 

To je dober vir ogljika, ki ga lahko dodamo kompostu 

in prinaša s sabo koristne kravje bakterije. Je pa precej 

oropan drugih hranil. Zajčji gnoj ima veliko dušika in 

je dober za razvoj listja in stebel. Gnoj perutnine ali ptic 

ima veliko dušika in fosforja, pa tudi spojine indola, ki 

spodbuja cvetenje in tvorbo semen. Piščančji gnoj pa je 

prebogat, moker in težak. Surov piščančji gnoj ne smemo 

nikoli nanašati direktno, lahko pa ga zvarimo v 

gnojni čaj. 

Izrabljen kompost za gobe je vsesplošno na razpolago 

kot material za izboljšanje prsti. Narejen je skozi 

intenziven in nekoliko umeten proces kompostiranja. 

Seno je fermentirano z umetnim dušikovim gnojilom, 

potem pa sterilizirano, da razvije snovi, ki služijo kot 

hrana glivam. To je intenzivna monokultura in ne 

uravnotežen ekosistem. Potem ko ga izčrpajo glive, ne 

ostane v njem veliko življenjskih sil. Material se lahko 

v kompostnem kupu poživi ter nato razpade v dober 

humus. Steljo za gobe pa lahko uporabimo tudi kot 

vrhnjo steljo. Potrebuje prav izpostavljenost svetlobi 

in zraku, kar ga poživi. Če pa ga damo direktno na 

zemljo, premočno vpliva kot mrtvi humus. 

Se nadaljuje. 

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani: 

www.oregonbd.org/Class/class.htm 

strokovno pregledal Matjaž Turinek 

prevedla Marina Nuvak

š i r i m o 

Pogled na Steinerjeve 

zapise predavanj na 

temo prehrane 

Tanja Franjević Petrović 

S tem člankom želim bralcem pomagati, da pogledajo 

na obseg in značaj predavanj, ki jih je dr. Rudolf Steiner 

imel na temo prehrane, ki pa obenem pomenijo 

temelj in spodbudo za duhovno znanstveno raziskovanje 

na tem področju. 

Vemo, da je imel dr. Rudolf Steiner cikluse predavanj 

in seminarjev za mnoga področja človekovega delovanja. 

Čeprav je že od samega začetka svojega delovanja 

poudarjal pomen prehrane in čeprav je bila na mnogih 

njegovih seminarjih in predavanjih to tema, ki je 

ni mogoče prezreti, pa samega seminarja o prehrani ni 

izpeljal. Dosti enostavneje in za nas danes manj zahtevno 

bi bilo, če bi imel ciklus predavanj o prehrani, na 

osnovi katerega bi lahko utemeljili prehrano z duhovno-znanstvenega 

stališča. tako kot je na primer poljedelski 

tečaj - Duhovno-znanstvene osnove za napredek 

poljedelstva, temelj biološko-dinamičnega poljedelstva. 

Potem ko je dr. Rudolf Steiner utemeljil duhovno znanost, 

od dvajsetih let prejšnjega stoletja dalje, so mnogi 

znani antropozofi in znanstveniki, kot na primer 

Ehrenfried Pfeiffer1, dr. Rudolf Hauschka2 in drugi, 

pričeli z obsežnimi raziskavami na področju prehrane 

z duhovno-znanstvenega stališča. 

Gospod Kurt Theodor William pa se je leta 1981 lotil 

gigantskega posla. Med 6000 predavanji, kolikor navajajo, 

da jih je Steiner imel, je poiskal in izdvojil sedemnajst 

predavanj, za katera je menil, da se nanašajo 

na področje prehrane ljudi. Če pomislimo, da je to bilo 

v dobi pred računalniki, nam je jasno, da je za to bilo 

potrebnih mnogo ur potrpežljivega dela in ljubezni do 

omenjene tematike. Teh sedemnajst predavanj je leta 

1981 izdal v knjigi: Naravne osnove prehrane s podnaslovom 

Človekova prehrana I ter Prehrana in zavest s 

podnaslovom Človekova prehrana II. 

Čeprav lahko na ta predavanja gledamo kot na temelj 

prehrane z duhovno-znanstvenega stališča, se je po eni 

strani treba zavedati, da so izločena iz tematsko popolnoma 

različnih ciklusov3, po drugi strani pa, da so bila 

izvedena v obdobju osemnajst let (od 1906 do 1924) ter 

tako ne morejo predstavljati neke osmišljene celote. 

Nekatera teh predavanj so bila na primer namenjena 

delavcem, ki so gradili Goetheanim in so pogosto potekala 

v obliki razgovora. Dogajalo se je, da je Steiner 

prišel na predavanje in postavil vprašanje: No, gospoda 

moja, imate kakšno vprašanje? (Nun, meine Herren, liegt 

heute etwas vor?) Kot odgovor na vprašanje je potem 

izvèdel celo predavanje. Zato tem predavanjem tudi ni 

mogel dati naslova. Prav tako takšnih predavanj ni imel 

namena publicirati, saj niso bila primerno strukturirana, 

kot je to pri njegovih knjigah in formalnih predavanjih. 

Postavlja se vprašanje, ali je mogoče predavanja, ki so 

bila izvedena v razdobju 18 let, ki niso zamišljena kot 

celota, povezati v eno povezano celoto, ne da bi se nekatera 

področja podvajala. Ali se je Steiner leta 1923, ko 

je imel predavanje, lahko spomnil tistega, kar je govoril 

o prehrani na predavanju leta 1906? Namreč, ko beremo 

predavanja o prehrani, ki so oddvojena od svoje celote 

in priključena k povsem drugi celoti in v povsem 

drugo obdobje, se lahko nekomu zdi, da se nekateri

o b z o r j a 

deli v knjigi po nepotrebnem ponavljajo, na primer, da 

prevečkrat razpravlja o krompirju. 'Vračanje' na temo o 

krompirju ni zgolj ponavljanje. Nasprotno, to ponavljanje 

je zelo pomembno, ker se vsakokrat krompir opazuje 

z drugega stališča, tako da navedeni primeri služijo 

tudi kot temelj za celovit pogled na ostalo prehrano. 

Neverjetno, s koliko različnih aspektov je mogoče pogledati 

na eno živilo. 

Ne morem, da ne bi postavila vprašanje, ki si ga gotovo 

postavljate tudi vi: Zakaj je imel dr. Rudolf Steiner tako 

malo predavanj o človekovi prehrani? Ali lahko iz tega 

zaključimo, da se mu prehrana ni zdela pomembna? Na 

svojem predavanju v Dornachu je dr. Ehrenfried Pfeiffer4, 

ki mu je bil učitelj sam Steiner, povedal naslednje: 

'Moje posebno zanimanje za prehrano je nastalo zato, 

ker je dr. Steiner vedno, ko sem ga spremljal, začel govoriti 

o prehrani in namenu prehrane. Nekoč, ko sva čakala 

na vlak, je celo uro govoril o njej. V tistem času sem 

bil mladenič, povsem zatopljen v antropozofijo in se mi 

je sprva zdelo nekoliko dolgočasno, da mi dr. Steiner 

ves čas govori o prehrani.' 

Kasneje se je dr. Pfeiffer tudi sam profesionalno zelo 

uspešno ukvarjal z vprašanjem prehrane. 

Tudi sama menim, da gotovo ni predavanja, v katerem 

se dr. Steiner direktno ali indirektno ne bi dotaknil 

vprašanja prehrane. Neko predavanje, kjer odkriva 

smisel in značaj prehrane, in ki se me je globoko dotaknilo, 

je predavanje 'Štirje nadangeli'. 

Kot možen razlog, zakaj ni imel ciklusa predavanj o 

prehrani, pa obstaja tudi še eno dejstvo: V tistem času 

prehrana kot znanost še ne obstaja, moderen nutricionizem 

je bil še popolnoma nepoznan. Šele proti koncu 

20. stoletja se prehrana priznava kot znanost in postane 

enakopravna ostalim znanostim. Daljnega leta 1906 

[GA 96) pa je dr. Rudolf Steiner govoril, da je 'prav na 

področju povezanosti delovanja posameznih živil preko 

prebave z dejavnostjo mišljenja, volje ... potrebno še 

mnogo tega odkriti ... ' in nadaljuje: 'Jasno bi moralo 

biti, da se mora človeštvo vse več zatekati k zavestnemu 

načinu prehranjevanja.' 

Kljub popolnoma drugačnemu duhu našega časa pa 

mnoga predavanja dr. Steinerja še danes inspirirajo 

mnoge strokovnjake in tudi laike s področja prehrane, 

da proučujejo prehrano z duhovno-znanstvenega 

stališča in s stališča njene praktične uporabe. Obstaja 

mnogo knjig o prehrani, ki so jih navdihnila Steinerjeva 

predavanja – tako imenovana sekundarna literatura, 

ki bi jih bilo dobro in tudi koristno prevesti, toda 

osnova prehrane z duhovno-znanstvenega stališča 

ostajajo zapiski njegovih predavanj. Iz teh razlogov bi 

vsakdo moral imeti možnost prebirati tisto, kar je govoril 

sam dr. Steiner in spoznati, na katerih osnovah se 

je vse skupaj začelo. 

Tistemu, ki želi bolje razumeti prehrano, bodo pomagala 

Steinerjeva temeljna dela Teozofija in Skrivna 

znanost. 

Opombe: 

1 Erenfried Pfeiffer je kot dvajsetletnik spoznal Steinerja, ki ga je povabil, 

da pride v Dornach. Pet let, vse doker ni Steiner zapustil fizični 

svet, je živel v njegovi neposredni bližini. Ehrenfrieda Pfeifferja 

(19. februarja 1899. v Münchnu ; † 30. novembra 1961.) smatrajo za 

pionirja antropozofskih raziskovanj'. Izvajal je eksperimente pod 

Steinerjevim vodstvom, z Guentherjem 

Wachsmuthom pa je leta 1921 utemeljil raziskovalni laboratorij v 

Goetheanumu in od 1922. delal na izboljšanju preparatov za poljedelstvo. 

Je eden redkih ki jim je bil učitelj sam Steiner. Celo življenje 

se je ukvarjal s prehrano in dal velik prispevek njenemu poznavanju 

in praktični uporabi. 

2 dr. Rudolf Hauschka ( 6. novembra 1891u Beču; † 28. decembra 

1969 u Bad Boll) kemik, antropozofskega svetovnega nazora. Leta 

1935 je osnoval Wala laboratorij. Razvil je 'ritmični' proces proizvodnje, 

ki se še danes z velikim uspehom uporablja v proizvodnji 

zdravil in kozmetičnih preparatov, za konzerviranje brez uporabe 

alkohola. Je koavtor mnogih knjig, ki temeljijo na duhovni znanosti. 

3 GA57 Wo und Wie findet man den Geist ? Berlin, 15. Oktober 1908 

bis 6. Mai 1909. GA96 Ursprungsimpulse der Geisteswissenschaft; 

Berlin, 29. Januar 1906 bis 12. Juni 1907. GA347 Die Erkenntnis des 

Menschenwesens nach Leib, Seele und Geist; Dornach, 2. August 

bis 30. September 1922. GA352 Natur und Menschen in geisteswiessenschaftlicher 

Betrachtung; Dornach, 7.Januar bis 27. Februar 1924. 

4 Dr. Ehrendfried Pfeiffer 'Narava in nadnarava v fiziologiji rastlin in 

človeka – resnične osnove prehrane' Dornach, 10. Oktober 1958. V 

hrvaški jezik prevedla prof. Aleksandar Ječmenica in Crkvenjakov 

Lazar 

17

18 

PPr e dr s te a vdl j as 

m 

Vedra zgodba o 

pogumu in vztrajnosti 

Breda Medvešček 

Z določene razdalje se domovanje Jakinovih v Stari 

gori zdi kot ogromna sadna torta, ki je okrašena z 

marcipanom v najrazličnejših odtenkih zelene in le 

tu in tam izmenično polita enkrat s temno, drugič 

z mlečno čokolado, na zgornjem oblatu pa so ji 

dodani še okraski v obliki hiške iz sivih in opečno 

rdečih sladkorčkov, ob njej pa so skrbno zložene 

skladovnice podolgovatih cimetovih piškotov. Ko se 

bolj približamo, je slika sicer bolj resnična, vendar 

v zraku ostaja sladek vonj po izabeli in opojnem 

cvetnem prahu metuljevega grma ob hiši, z veliko 

natančnostjo pripravljena in skrbno zložena drva 

za kurjavo pa nam vzbudijo podoben občutek kot 

cimetovi piškotki ob zimskem čaju. Premagali smo 

približno 200 m nadmorske višine, zato Nova Gorica 

pod nami že spominja na nekakšno vas iz risanke o 

Smrkcih; zdi se tudi, da se vzpetine na drugi strani 

mesta ne dvigajo tako zelo visoko v oblake, kot ob 

pogledu iz doline. 

Mira in Jordan Jakin, biodinamika iz goriške Ajde, 

sta se sem preselila pred osmimi leti iz Nove Gorice. 

Ker sta invalida in hoja po stopnicah zanju ni najbolj 

ugodna, sta več let upala, da bosta nekoč zapustila blokovsko 

novogoriško stanovanje v tretjem nadstropju 

in zaživela v bivališču, ki bo zanju primernejše. Ko se 

jima je posrečilo, da sta po dolgi odisejadi postala lastnika 

tega čudovitega doma, sta bila presrečna. Hišo 

in okolico sta seveda urejala postopoma, tudi s pomočjo 

obeh sinov Gorana in Dejana. Zdaj, ko je na višku 

že osma obdelovalna sezona na njuni domačiji, ko so 

oljke obložene kot še nikoli, ko je na pretek orehov in 

se z latnika košatijo veliki dišeči grozdi izabele, precej 

drugih pridelkov pa je že pod streho, se Jakinova zavedata, 

da je bil nakup posestva in vsaka minuta dela na 

njem odlična odločitev. 

Jordan pravi, da ob prihodu na posestvo ni imel nobenih 

izkušenj s sadjarstvom. Pomoč je prišla v podobi 

soseda, Janka Špacapana, izkušenega sadjarja, ki je v 

bližino hodil obdelovat svojo parcelo. Ta ga je naučil 

marsičesa o sadjarstvu in obdelavi zemlje, seveda na 

konvencionalen način. Žal se je Špacapan čez nekaj let 

odselil in Jordan je izgubil dobrega soseda in pomočnika. 

V tem času sta se začela Jakinova zanimati za biodinamiko. 

Spoznala sta Franko Ozbičevo, se včlanila v 

Društvo Ajda Goriška ter začela delati po biodinamični 

metodi. To zanju ni bilo težko, saj sta bila vedno zagovornika 

naravnega vrtnarjenja. Sonaravno sta obdelovala 

tudi krpico zemlje ob gozdu Panovcu, ko sta še 

živela v Novi Gorici. 

'Z biodinamiko sem oživil posestvo,' zatrjuje Jordan. 

'Trava v tem letnem času še nikoli ni bila tako zelena 

kot letos, ko sem redno škropil in gnojil z biodinamičnimi 

preparati. Gnoj iz roga, preparat M.T. in kremen 

delajo čudeže! Poglejte, kako sveže so še vrtnine, četudi 

je letos sonce res hudo žgalo, dežja pa tudi ni hotelo biti 

od nikoder.' 

Priznati je treba, da tako bujne zelenjave in urejenih 

vrtnih gredic po tem dolgem sušnem obdobju na Goriškem 

ne najdeš zlepa. 

Terasasti sadovnjak in manjša brajda belega namiznega 

grozdja, na latniku ob poletni kuhinji pa temni grozdi 

izabele omamno dišavijo zgodnji popoldan. Izbor sadnih 

dreves je res raznolik: limonovec, granatovci, bogato 

obložene mandarine, žižola, aronija, mandelj (ki 

ga vztrajno grizljajo veverice in polhi), jablane, hruške, 

breskve, marelice, kaki, več vrst smokev, slive, češnje, 

orehi in jagodičevje. Vmes pa tu in tam ugledaš sivko, 

blazinco timijana, artičoko, grmiček žajblja. Najbolj 

sončen in dominanten prostor je namenjen oljčnemu 

nasadu. Sedemletna drevesca štirih sort oljk (istrska 

belica, lečino, buga in pendolino) obetajo obilo olja. Na 

posestvu je na novo posajena tudi oljka štorta značilne 

skrivljene rasti; ta vrsta daje odlične delikatesne oljke 

za vlaganje. 

'Oljkarstvo je nekaj posebnega. Z njim sem se začel 

ukvarjati po naključju. Pri najinem športnem udejstvovanju 

sva z Miro spoznala družino iz Seče z otrokom tetraplegikom 

in povabili so nas na obisk. Nikoli ne bom 

pozabil, kako sem se najprej zagledal v oljke in šele potem 

opazil hišo. Gospodar me je natančno seznanil z 

oljkami, naučil me je obrezovanja in mi zaupal še druge 

skrivnosti v zvezi z njihovo vzgojo. (Tako se je zgodilo, 

da sem znal oljke obrezati prej, preden sem posadil 

svoje.) Potem mi je omenjeni prijatelj dal nekaj prvih 

sadik. In tako se je začelo. Oljke te tako prevzamejo, da 

začneš živeti z njimi. Greš skozi različne faze, toda vsak 

uspeh te požene naprej.'

t a v l j a 

o k m e t i j e 

19 

Mira mu pritrdi in pove, kako zelo je ob zadnji nevihti, 

ko je bila napovedana tudi toča, trepetala za drevesa, 

posebno za oljke. 

Jakinova si pri delu pomagata. Mirina naloga je razporejanje 

opravil v skladu s setvenim koledarjem, naročanje 

preparatov za škropljenje in gnojenje, vodenje 

evidence ter pomoč pri lažjem delu, Jordanove obveznosti 

pa so fizična opravila. Jordan v šali pove, da ima 

zelo dobro šefico. Pravzaprav je dobra volja njun stalni 

spremljevalec. Mimogrede te spravita v smeh, četudi si 

še tako zapet in zlovoljen. 

Jordan si je med člani Društva Ajda Goriška pridobil 

sloves strokovnjaka za obrezovanje oljk, vendar svojega 

znanja ne skriva, ampak ga nesebično deli z drugimi. 

Mira pa je v društvu zadolžena za obveščanje članov. 

Jakinova presenečata tudi z drugo dejavnostjo – s športom. 

Pravzaprav je razumljivo, da sta tudi aktivna 

športnika, saj sta jima akcija in vedrina pisani na kožo. 

S športom se ukvarjata že več desetletij. Od njunega bivanja 

v zavodu za invalidno mladino v Kamniku so vsi 

trije nerazdružljivi – onadva in šport. Mira se je prav 

pred nekaj dnevi vrnila iz Ukrajine, kjer je tekmovala 

v naši invalidski odbojkarski reprezentanci za svetovni 

pokal. Dosegle so odlično 4. mesto. Njenih in Jordanovih 

športnih dosežkov je bilo v njuni dosedanji športni 

karieri toliko, da bi jih vse težko že samo našteli, za 

kaj več pa bi bil potreben veliko daljši članek. Številna 

odličja hranita v prav posebnem kotičku svojega doma. 

Leseno stojalo je dobesedno prekrito z najrazličnejšimi 

medaljami na pisanih trakovih. Mira je z reprezentanco 

med drugim tekmovala na svetovnem prvenstvu v 

Oklahomi – dosegle so 5. mesto; poseben dogodek je 

bil nastop na invalidski olimpijadi – enkrat v Atenah in 

drugič v Pekingu – obakrat so reprezentantke dosegle 

4. mesto. Trenutno se dekleta pripravljajo na evropsko 

prvenstvo, ki bo letos oktobra v Rotterdamu na Nizozemskem. 

Od te uvrstitve bo odvisna udeležba na 

olimpijskih igrah v Londonu. 

Jordan pa že vrsto let igra in tekmuje v namiznem tenisu 

in je dosegel več odličnih rezultatov – v Londonu 

se je na primer uvrstil na 2. mesto. V času Jugoslavije 

je bil športnik leta v petih disciplinah – državni prvak 

v plavanju, smučanju, namiznem tenisu. Še vedno tekmuje 

tudi v odbojki sede in vozi kajak. Poleg tega je 

športni animator v Društvu obolelih za celebralno paralizo 

Nova Gorica. 

Mira in Jordan sta, preprosto povedano, človeka, ki ju 

moraš občudovati. Zaradi poguma in vztrajnosti, pa 

tudi požrtvovalnosti in vedrine.

20 

DDo g o d kg i o d 

Bistvena je kakovost 

Na mednarodni konferenci 

biodinamikov v Nemčiji 

Maja Kolar 

Kaj je bistvo celostne prehrane in kako 

ocenimo kakovost hrane? 

S tem vprašanjem smo se intenzivno ukvarjali na 

mednarodni konferenci biodinamikov, ki je letos 

potekala med 20. in 25. junijem v Nemčiji. Štirideset 

delegatov iz dvajsetih držav je obiskalo kmetije, 

predelovalce in trgovce, da bi si ustvarili celovito 

sliko o proizvodnji in trgovini Demeter. Vzporedno 

so potekala predavanja o kakovosti hrane, dobili 

smo informacije raznih raziskav s področja kazalcev 

kakovosti. 

Demeter International organizira letno srečanje v 

juniju z namenom usklajevanja mednarodne biodinamične 

aktivnosti. Letos je srečanje potekalo v Lohelandu 

blizu Fulde v Nemčiji. Antropozofski center 

s kmetijo in waldorfska šola sta ustvarila ravno 

pravšnje okolje za ustvarjalno delo delegatov. 

Razprava o kakovosti je potrdila pomembnost biodinamičnih 

kmetij in predelovalcev. Prišli smo do 

novih obetov za prihodnost, ki bodo postali neizogibni, 

in sicer na področju ekonomske nepristranosti, 

pravičnih cen in transparentnosti,. Zavedati 

se bo potrebno pozitivnega učinka biodinamičnega 

kmetijstva na okolje, ki je hkrati tudi velika podpora 

družbi. Sedja je prvenstvena naloga spraviti te 

zamisli v Demeter sistem upravljanja in predstaviti 

to vrhunsko kakovost širši javnosti. 

Demeter International optimistično zre v prihodnost, 

saj kmetijske površine obdelane na biodinamičen 

način iz leta v leto naraščajo. Pozitivne posledice 

za zemljo, za globalne podnebne spremembe 

in prehrano ljudi so zelo pomembne. 

Že veste, katera država si je prihodnje leto priborila 

pomembno mednarodno srečanje? Dana obljuba 

Demeter Zavoda na mednarodni konferenci leta 

2009 v Luksemburgu se je izpolnila. S ponosom 

naj zapišem, da bosta prihodnjo konferenco gostila 

Demeter Zavod Slovenija in Biotehniški center v 

Naklem. Demeter Zavod je s tem dobil potrditev 

za samostojno nacionalno organizacijo, ki bo tudi 

upravljala z blagovno znamko v Sloveniji. S tem je 

bilo potrjeno dobro delo Demeter Zavoda in njenih 

ustanoviteljev. Za Slovenijo je to velik dosežek, 

zato se bomo potrudili, da bo srečanje pustilo pomemben 

pečat pri nadaljnjem razvoju biodinamike 

tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

k i 

21 

2. pohod 

biodinamikov in 

ljubiteljev narave 

v osrednjih Slovenskih goricah 

Martina Ficko 

predstavnica Sekcije mladih biodinamikov 

V soboto, 27.8.2011, se je kljub žarečemu 

jutranjemu soncu ob 9. uri na Vanetini zbralo 120 

biodinamikov in ljubiteljev narave. Po lanskem 

1. izletu na Uršljo goro, ki ga je organizirala 

Ajda Koroška sta se letos Društvo biodinamikov 

Pomurja in Sekcija mladih biodinamikov odločila, 

da bosta pohod speljala po biodinamičnih sledeh 

osrednjih Slovenskih goric. 

Zbrane ob sadovnjakih na Vanetini pri Demeter 

kmetiji Draga Purgaja in njegove soproge je najprej 

pozdravila predstavnica mladih biodinamikov, 

Martina Ficko. Pomen razvoja biodinamičnega gospodarjenja 

je s svojo prisotnostjo poudaril župan 

občine Cerkvenjak, gospod Marjan Žmavc. 

Pozdrav župana v Vanetini. 

Pohodnike je pri poslušanju zanimive obrazlage 

Draga Purgaja o temeljih biodinamike in sadjarstvu 

po biodinamični metodi zmotila vmes le kakšna čebela 

ali mamljiv pogled na zrela jabolka, natočen 

jabolčni sok in domače pecivo za dobrodošlico. 

Sprehod skozi sadovnjak in prva 'biodinamična' 

škropilnica v Sloveniji sta pohodnike kljub vročini 

navdušila za nadaljnjo pot v Pachamama center k 

Luz in Diražu Rožmanu v Kunovo. 

V Pachamama centru so pohodniki z občudovanjem 

spremljali zmes kultur, ki jih je g. Diraž zbral 

na desetletnem potovanju okoli sveta in zmes južnoameriške 

kulture, ki jo je v Kunovo prinesla 

njegova soproga Luz iz Peruja. V njunem vrtu in 

domu je prisotna tudi biodinamika, ampak nista 

obremenjena s smerjo kot sama trdita navdušenca 

narave s širokim obzorjem. Pohodniki so se najbolje 

počutili v zanimivem bambusovem kotičku, ki je 

zagotavljal kar nekaj stopinj manj od 35 na soncu. 

Sprehodili smo se ob letni kuhinji do vrta in hiše 

z galerijo, kjer so pohodniki lahko kupili naravna 

mila, kreme,konopljino olje, torbice in izdelke iz 

lesa, ki jih je prodajala Luz. Medtem pa so Diraža 

pohodniki zaposlili z neštetimi vprašanji in nasveti 

glede permakulture, biodinamike, in načrtov v 

prihodnosti. Prav prikupno se je med pohodniki 

sprehajal njun sin Osho, ki je nekaterim srečnikom 

podaril tudi lešnike. 

Luz, Osho in Diraž Rožman 

ob predstavitvi Pachamama centra.

d o g o d k i 

Prva tržnica Demeter 

v Sloveniji 

Maja Kolar 

V mesecu juliju smo v Radovljici pred 

Linhartovo dvorano postavili prvo tržnico 

Demeter v Sloveniji v sodelovanju z Zavodom 

za biološko dinamično kmetovanje Demeter, 

gorenjskimi kmeti z blagovno znamko Demeter 

in študijskim krožkom 'Naši pridelki na tržnici' 

pod okriljem Andragoškega centra RS in 

Ministrstva za šolstvo in šport. 

Kmetje ponujajo: mleko in mlečne izdelke, kruh 

iz naravno kvašenega testa, sladice, žita in moke, 

sezonsko zelenjavo in sadje, zeliščne čaje, naravne 

sokove. 

Tržnica bo postavljena vsak četrtek v septembru 

in oktobru med 17. in 19. uro. Pridite jo obiskat 

tudi vi! 

Druženje na turistični kmetiji Firbas. 

Iz Kunove so se pohodniki odpravili mimo negovskega 

jezera po Vajncarski poti do turistične kmetije 

Firbas, kjer je že dišalo po odlični zelenjavni 

enolončnici in prleški gibanci. Na voljo so bile tudi 

domače Firbasove hruške in široka paleta izdelkov, 

ki jih proizvaja družina Firbas. 

Pohoda se je udeležilo v največjem številu Sadjarsko 

društvo iz Borovnice in pohodniki iz Ajde Koroška 

in Ajda Štajerska. V manjšem številu so bili 

prisotni pohodniki iz skoraj vseh regij. Ponosno pa 

so biodinamiki spremljali navdušenje pohodnikov 

iz Zagreba, ki so bili zelo navdušeni nad naravo in 

ljudmi, ki tako tesno, spoštljivo in kreativno živijo 

ob njej in z njo. 

Z načrti za 3. pohod biodinamikov so se pohodniki 

od Turistične kmetije Firbas polni vtisov vračali domov 

v senco, nekateri pa so obiskali še zeliščni park 

v Negovi, ki ga zaradi vročine niso morali obiskati 

peš. 

22

d o g o d k i 

23 

Kako lahko vrtičkarji 

pridobijo pravico do 

uporabe blagovne 

znamke Demeter 

Franc Zavodnik, 

direktor Demeter Zavoda 

Po zadnjem srečanju s Susanno Kuffer Herr 

in Jean-Micehl Florin je možnost vkljčevanja 

vrtičkarjev v postopek pridobitve pravice uporabe 

blagovne znamke Demeter (ali drugih zaščitenih 

znamk DI). 

Ponovno vas obveščamo o tem, kakšen je možen 

postopek: 

- društvo je lahko nosilec 'kmetije' oziroma 

predstavlja kmetijo, v katero se vključijo 

vrtičkarji; 

- društvo zbere skupino vrtičkarjev, ki so 

zainteresirani za prodajo svojih presežkov 

z blagovno znamko Demeter (vsak vrtičkar 

mora posredovati enake podatke kot vsaka 

Demeter kmetija); 

- društvo se prijavi v ekološko in Demeter 

kontrolo kot ena Demeter kmetija; 

- društvo imenuje odgovorno osebo, ki bo 

gospodar - skrbnik na vseh površinah, ki jih 

bodo v to kmetijo vključili vrtičkarji; 

- delo na prijavljenih površinah se mora izvajati 

skladno z Demeter smernicami; 

- pooblaščena kontrolna organizacija (KON- 

CERT) bo opravila ekološko in Demeter 

kontrolo; 

- certifikacijski organ pri Demeter Zavodu bo 

v skladu s postopkom izdal društvu-kmetiji 

ustrezen certifikat; 

- po zaključenem postopku preusmeritve (2-3 

leta) lahko društvo - kmetija pridobi pravico 

uporabe blagovne znamke Demeter; 

- društvo in vrtičkarji se dogovorijo, kako 

bodo pokrivali stroške postopkov (te stroške 

lahko nosi tudi društvo - kmetija, ki potem 

te stroške uveljavlja na podlagi ukrepa 132). 

Ukrep 132 

Na pobudo Društva Ajda Štajerska obveščamo tudi 

vsa društva in Zvezo o ukrepu 132. 

Po triletnih pogajanijih z MKGP nam je uspelo, da 

so tudi stroški za pridobivanje blagovne znamke 

Demeter (in vse kar je povezano s tem) vključeni v 

zadnjem ukrepu 132. 

Tako lahko sedaj naše Demeter kmetije uveljavljajo: 

- stroške članarine (društvo, Demeter Zavod, 

Združenje ekoloških kmetov ... ) 

- stroške Demeter kontrole (doslej so bili 

vključeni le stroški eko kontrole) 

- Demeter certifikacija 

- stroške tiskanja materiala za označevanje 

simbolov kakovosti (tisk na embalažo - kartonska, 

papirna, steklena, vrečke, nalepke) 

- stroške analize preiskav živil rastlinskega in 

živalskega izvora, krme in tal. 

Naše Demeter kmetije so potrebne informacije za 

vključevanje na ta razpis že dobile in se na ta razpis 

že prijavljajo. 

Društvom in Zvezi pa posredujemo to informacijo 

predvsem zato, da lahko pri delu na vključevanju 

novih kmetij v Demeter kontrolo le-te obvestite o 

tem, da je možno stroške in članarine, povezane z 

blagovno znamko Demeter, uveljaviti na podlagi 

ukrepa 132. 

Pomembno opozorilo 

NIHČE ne sme uporabljati blagovno znamko 

Demeter ali pridelano biodinamično ali po biodinamiki, 

če ni pridobil po omenjenem postopku 

ustrezen certifikat! 

Biodinamično ali pridelano po biodinamiki se sme 

uporabljati samo v povezavi z blagovn znamko Demeter! 

Kdor bi zlorabil uporabo blagovne znamke Demeter 

(oziroma blagovnih znamk DI), je v prekršku in 

podleže vsem zakonitim sankcijam! 

Za vse v zvezi s postopkom za pridobitev pravice 

do blagovne znamke Demeter in povezano z biodinamično 

in po biodinamiki skrbi v Sloveniji Demeter 

Zavod, zato se vedno lahko v zvezi s tem obrnete 

na nas, saj vam bomo po svojih močeh pomagali.

d o g o d k i 

Društvo Ajda Gorenjska 

Četrtki v oktobru od 17. do 19. ure 

Tržnica Demeter na Gorenjskem 

Kmetje bodo ponudili: mleko in mlečne izdelke, kruh iz 

naravno kvašenega testa, žita in moke, sezonsko zelenjavo. 

Projekt je nastal v sodelovanju z Zavodom za biološko 

dinamično gospodarjenje in gorenjskimi kmeti z blagovno 

znamko Demeter. 

Radovljica: na trgu poleg Občine. 

Sobota, 5. november od 14. do 15. ure 

Praktično izobraževanje 

Izkopavanje rogov s kremenom 

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 

Petek, 16. december ob 17. uri 

Zaključno srečanje in predavanje 

Na srečanju boste lahko plačali članarino. 

Veseli bomo domačih dobrot za skupno mizo. 

Osnovna šola A. Janše, Radovljica 

Začetni štiri-delni tečaj biodinamike 

Prijave sprejemamo po telefonu: 

Mihaela 04-572-56-18, Monika: 04-530-56-50 ali 

po e-pošti: monika.brinsek@gmail.com 

do zasedbe prostih mest. 

24

Revija Svitanje - Jesen 2011

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?