Vizita št. 59 marec 2013 - Splošna bolnišnica Novo mesto

mednarodni dnevi
Darja Glavan
11. februar – Evropski dan epilepsije
Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, pri kateri se ob nenadni nepravilni dejavnosti
možganskih celic pojavijo napadi. Ta se lahko zgodi kadarkoli in običajno traja nekaj sekund ali
nekaj minut, potem pa se možgani postopoma vrnejo v normalno stanje. Evropski dan epilepsije,
ki se vsako leto obeležuje na drugi ponedeljek v februarju, letos poteka pod geslom »Brez
napadov, brez neželenih učinkov.«
Epilepsija je najpogostejša
nevrološka motnja
obstaja veliko tipov epileptičnih napadov
- kaj kdo doživi in kaj se z njim dogaja
med napadom je odvisno od tega, kateri
del možganov prizadene, in tudi od tega,
kako obsežno in hitro se motnja širi. ob
ustreznem zdravljenju in dobrem nadzoru
epilepsija ne ovira vsakdanjega življenja.
epileptične napade delijo na dve skupini:
• v prvo, med tako imenovane generalizirane
napade, sodijo takšni, pri katerih je
moteno delovanje možganov v celoti,
zato jih spremlja tudi izguba zavesti. ti
napadi lahko povzročijo krče mišic vsega
telesa, nenadne padce, bliskovite trzljaje
delov telesa ali celotnega telesa, lahko
tudi nenadno motnjo zavesti;
• v drugo skupino pa sodijo delni napadi; pri
teh je moteno delovanje zgolj določenega
22
dela možganov, zato ni nujno, da pride
tudi do izgube zavesti. lahko se kažejo
kot motnja govora, sprememba vida,
vonja, okusa, tudi vedenja ali duševnega
stanja. Pri kompleksnih delnih napadih pa
se, denimo, zgodi, da se bolnik napada
sploh ne zaveda oziroma se ga kasneje
ne spomni.
Pri starejših osebah je med vzroki za pojav
epileptičnih napadov na prvem mestu
možganska kap, sledijo degenerativne
nevrološke bolezni (demenca),
možganski tumorji, okužbe in druga
vnetja osrednjega živčevja, poškodbe
možganov in presnovne motnje. napade
lahko sprožijo tudi nekatera zdravila, na
primer penicilinski antibiotiki, pa tudi
tako imenovana odtegnitev alkohola
pri zdravljenju tovrstne odvisnosti.
vzrok lahko ostane tudi nepojasnjen
(tako imenovana idiopatska epilepsija).
eno od glavnih težav pri postavljanju
tovrstne diagnoze pri starejših predstavlja
zamenjava epileptičnih napadov z drugimi
bolezenskimi stanji.
sprožilni dejavniki za napade so lahko
prekomerno uživanje alkohola, menstruacija,
hitro utripajoča močna svetloba,
izjemen fizični ali psihični napor, pomanjkanje
spanja in hud čustveni stres.
epilepsija pri otrocih se razlikuje od tiste
pri odraslih. otroci imajo raznovrstnejše
oblike napadov ter več podvrst epilepsij,
vzrokov zanje ter tudi zelo različne izide
zdravljenja. Pri starejših od 65 let pa se epilepsija
najpogosteje pojavi zaradi srčnožilnih
ali degenerativnih vzrokov. napadi
se manjkrat kažejo s krči in nezavestjo
in pogosteje z nenadno zmedenostjo ali
zazrtostjo, motnjo pozornosti ali spomina
ter vrtoglavico.
v sloveniji je približno 20.000 oseb z
epilepsijo, od tega 2500 otrok in mladostnikov.
zdravljenje z zdravili je uspešno pri
približno 70 odstotkih bolnikov, ki ob
tem nimajo več epileptičnih napadov. v
sloveniji je bila doslej brez doplačila na
voljo večina protiepileptičnih zdravil.
v sloveniji je obolelim v veliko oporo
društvo liga proti epilepsiji, strokovnohumanitarna
organizacija, ki zagotavlja
pomoč tako v obliki srečanj in predavanj
kot tudi s svetovanjem po telefonu epitel
(01 432 9393) vsak četrtek med 16. in 19.
uro.
vir:
• http://www.nasa-lekarna.si/fi leadmin/
medis/nasa-lekarna.si/clanki/epilepsija.
jpg