Vizita št. 59 marec 2013 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Vizita št. 59 marec 2013 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Vizita št. 59 marec 2013 - Splošna bolnišnica Novo mesto
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
mednarodni dnevi<br />
Darja Glavan<br />
Na sledi razvoju -<br />
ob svetovnem tednu možganov<br />
Dolgo so ljudje mislili, da se možgani razvijajo le prvih nekaj let življenja, temu pa sledi obdobje<br />
počasnega manjšanja števila nevronov. Številne raziskave v zadnjem času so pokazale, da temu<br />
ni tako in da se možgani na nek način nikoli ne nehajo razvijati. Kljub temu, da se možgani<br />
resnično najbolj razvijajo v predporodnem obdobju ter v prvih dveh letih življenja, pa se nove<br />
živčne povezave tvorijo pravzaprav celo življenje. Novejše ugotovitve o razvoju možganov niso<br />
zanimive samo iz teoretičnega, temveč tudi s praktičnega vidika, saj posamezniku ponujajo<br />
možnost vseživljenjskega razvoja možganov - tudi na stara leta.<br />
Dilema o tem, kdaj se naši možgani najbolj<br />
aktivno razvijajo in, ali so se sposobni<br />
razvijati tudi v poznejših življenjskih<br />
obdobjih, je le ena od mnogih, ki se pojavi<br />
ob razmišljanju o razvoju in možganih.<br />
Veliko ljudi najbrž pomisli tudi na številne<br />
nevrorazvojne bolezni, od katerih je<br />
najbolj poznana gotovo avtizem. Ker so<br />
možgani sestavljeni iz ogromnega števila<br />
živčnih celic (nevronov), pa seveda lahko<br />
vprašanje razvoja postavimo tudi na bolj<br />
bazične ravni. Kako se razvijajo nevroni<br />
in kako se ustvarjajo sinapse? Kakšno<br />
vlogo imajo pri tem različni hormoni? Ker<br />
možgani ne rastejo v vakuumu, temveč v<br />
interakciji z okoljem, pa se lahko vprašamo<br />
tudi, kako vpliva na razvoj možganov<br />
okolje. Imajo slabe razvade matere še<br />
nerojenega otroka vpliv na njegove<br />
možgane in v kakšni meri vplivajo nanj?<br />
Kakšne so razlike med možgani otroka,<br />
ki je odraščal v stimulativnem in varnem<br />
okolju, ter možgani otroka, ki stimulacije<br />
in čustvne opore ni bil deležen?<br />
O takšnih in še številnih drugih vprašanjih<br />
je tekla beseda na jubilejnem, že desetem<br />
Tednu možganov, ki je tudi tokrat postregel<br />
s pestrim programom, tako v prestolnici kot<br />
tudi v drugih slovenskih krajih. Prisluhnili<br />
smo lahko zanimivim predavanjem, ki so<br />
jih pripravili priznani slovenski strokovnjaki<br />
s področja nevroznanosti. Organizirali so<br />
okrogle mize, diskusije in delavnice, namenjene<br />
tako otrokom kot tudi odraslim.<br />
Izvedeli smo lahko tudi, katera so bila<br />
najbolj zanimiva in pomembna odkritja na<br />
področju nevroznanosti v preteklem letu.<br />
Kot že vrsto let je tudi tokrat spremljevalni<br />
24<br />
del Tedna možganov zapolnjevala sedma<br />
umetnost. Pripravili so zanimiv izbor filmov,<br />
povezanih z različnimi aspekti razvoja, ti pa<br />
so bili pospremljeni s kratkimi strokovnimi<br />
komentarji.<br />
V Ljubljani je potekal strokovni del Tedna<br />
možganov v Atriju ZRC, filmske projekcije<br />
pa v Slovenski kinoteki. Predavanja so<br />
bila organizirana po vseh večjih mestih<br />
po Sloveniji.<br />
Slika 1: Možgani so zapleten sistem<br />
Nekaj malega o možganih<br />
Sposobnosti in zmogljivosti možganov<br />
daleč prekašajo kateri koli računalnik.<br />
Človeški možgani so najbolj zapleten in<br />
razvit sistem na našem planetu. Zapletena<br />
mreža živcev, ki sestavljajo človekovo<br />
živčevje, ne tehta več kot poldrugi kilogram.<br />
Skladiščne zmogljivosti možganov<br />
so tolikšne, da lahko vanje vsako sekundo,<br />
od rojstva do smrti, spravimo na tisoče<br />
novih podatkov in še ostaja prostor.<br />
Nedavni poskusi kažejo, da si lahko zapomnimo<br />
prav vse, kar se nam pripeti.<br />
Možgani so del centralnega živčnega<br />
sistema. Nahajajo se v lobanji. Zgrajeni so<br />
iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov<br />
in tehtajo približno 1200 – 1400 gramov.<br />
Sestavljajo jih veliki in mali možgani<br />
ter možgansko deblo. Na makroskopskem<br />
prerezu možganov ob njihovem robu je<br />
videti siv predel, imenovan tudi sivina<br />
v katerem so v glavnem zbrana telesa<br />
živčnih celic. V notranjosti možganov<br />
prevladuje bel predel ali belina. Tu se<br />
pretežno nahajajo podaljški živčnih celic.<br />
Ker so možgani zelo nagubani, je njihova<br />
površina povečana. To dejstvo omogoča,<br />
da so iz večjega števila živčnih celic. Kljub<br />
temu, da predstavljajo le 2% človekove<br />
teže, porabijo kar 20% vsega kisika. So<br />
najzapletenejši organ v človeškem telesu,<br />
saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje<br />
vseh drugih organov.<br />
Zgradba velikih možganov<br />
Velike možgane sestavljata dve polobli<br />
ali hemisferi, ki sta med seboj zvezani z<br />
živčnim nitjem. Po kosteh lobanje, ki varujejo<br />
možgane, ločimo na vsaki polobli ali<br />
hemisferi: čelni predel, temenski predel,<br />
zatilni predel, senčni predel. Veliki možgani<br />
urejajo: zavest, spomin, abstrakcijo, voljo,<br />
razumske reakcije, lokomocijo, asociacijo,<br />
čutilno središče ali senzibilni center<br />
za: trup, sluh, vid, gibalno središče ali<br />
motorične centre za spodnji ud, zgornji<br />
ud, jezik, grlo.<br />
Zgradba malih možganov<br />
Mali možgani ležijo v zadnji lobanjski<br />
kotanji in so z živčnimi programi povezani
Change language