VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VArNOST
liko nasilja, najsi bo psihična, fizična, spolna, ekonomska ali v
obliki zanemarjanja, vzpostavlja kontrolo nad ostalimi člani v
družini. Kot navaja Bašičeva (2001, 187–197) nasilnež izvaja
nasilje sistematično, ne vidi potrebe, da se pri tem kontrolira,
ga počasi, sčasoma normalizira oziroma preide v metodično
uporabljanje nasilja. Vzpostavi tudi popoln nadzor nad žrtvijo
in njenim življenjem.
Spregovoriti o nasilju znotraj svoje družine še vedno predstavlja
hudo sramoto v zunanjem okolju, predvsem pa strah
pred še hujšo obliko izvrševanja nasilja. Ravno slednje predstavlja
nujnost takojšnjega in uspešnega ukrepanja institucij,
ki s svojimi ukrepi dokazujejo, da se je družba sposobna
uspešno zoperstaviti takšnim ravnanjem in pomagati vsem
udeleženim v nasilju. Z odpravo strahu pred nasilnežem, ozaveščanjem
o še vedno širokem obstoju nasilja znotraj naše
družbe in odprtim komuniciranjem o tovrstnih problemih se
bo sčasoma odpravil tudi občutek sramu in zatiskanje oči.
Organi, organizacije in nevladne organizacije, ki pri svojem
delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati,
da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti CSD,
razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre
za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti. Vsakdo pa je dolžan, še zlasti pa strokovni delavci/
ke v zdravstvu, vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih
zavodih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti
takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi,
da je žrtev nasilja otrok.
Z uvedbo UPP gre za spremembo prejšnje prakse na področju
zaščite žrtev nasilja. Namesto da se žrtvi, ki že tako utrpi
posledice psihičnega, fizičnega oziroma druge oblike nasilja,
naloži še dodatne obremenjujoče naloge (skrb za nov
dom, novo okolje, skrb za varnost otrok, menjava šole ipd.)
in preseli v varno hišo, se zaradi kopičenja nasilja proti družinskim
članom začasno iz družine odstrani nasilneža in tako
žrtvi omogoči, da si v sicer omejenem, a še vedno zadostnem
času, s pomočjo organov socialnega skrbstva in nevladnih
organizacij prične urejati razmere za drugačno, kakovostnejše
življenje.
NALOGE POLICIJE OB ZAZNAVI NASILJA V DRUŽINI OZI-
ROMA RAVNANJE OB IZREKU UPP
Zdajšnji UPP po ZPol daje policistom nalogo, da na kraju
zberejo podrobna obvestila o storitvi prekrška oziroma kaznivega
dejanja z elementi nasilja in se odločijo za UPP, kar
pomeni, da se storilca nasilja nemudoma odstrani in prepove
približevanje določenemu kraju oziroma osebi na določeno
razdaljo (50–200 metrov), v roku 6 ur pa se mu o odreditvi
ukrepa vroči tudi odločba, na katero je sicer možna pritožba,
ki pa ne zadrži izvršitve. Policisti odločbo takoj pošljejo dežurnemu
preiskovalnemu sodniku, ki izrek potrdi ali pa ovrže.
Preiskovalni sodnik na podlagi obrazloženega predloga
lahko trajanje UPP podaljša do 10 dni, najdlje pa za 30 dni.
Čas trajanja UPP nalaga policiji, da poleg odstranitve storilca
nasilja, žrtev seznani o izvajanju ukrepa ter jo napoti na institucije,
med katerimi je prva CSD. Policija je prav tako dolžna
nemudoma o UPP obvestiti CSD, v času izven uradnih ur pa
dežurno interventno službo, ki pristojni CSD obvesti takoj naslednji
dan oziroma v času uradnih (poslovnih) ur. CSD je dolžan
takoj vzpostaviti kontakt z žrtvijo in ga v okviru storitve
prve socialne pomoči seznaniti z možnimi oblikami pomoči
za reševanje osebne stiske, ki jo zagotavlja CSD oziroma druge
organizacije. Treba je poudariti, da je naloga policije pomembna
v kontekstu nadaljnjega obveščanja drugih organov,
ki se s strokovno pomočjo vključijo v obravnavo družine
letnik LVII/št. 5/2009
EXPERT CONTRIBUTIONS
oziroma reševanje problema. Ukrep, ki ga izda policija, je le
način, s katerim se storilca oddalji in prepreči nadaljnja nasilna
dejanja.
UKREPI IN NALOGE CSD OB ZAZNAVI UKREPA PREPOVE-
DI PRIBLIŽEVANJA
Namen izreka UPP s strani policije je zasnovan predvsem,
da omogoči takojšen vstop v družino ostalim institucijam in
distanciranje kršitelja od žrtve z namenom preprečitve nadaljnjih
dejanj. Samo represivni posegi v medsebojna razmerja
imajo kratkotrajni učinek, torej mora biti namen vseh,
da se z ukrepom žrtvi nasilja ne omogoči samo kratkotrajne
zaščite pred nasiljem, ampak da si žrtev v tem času pridobi
socialno podporo in informacije v zvezi s tem, kako si lahko
dolgotrajno pomaga in oziroma trajno reši problem nasilja.
CSD izvajajo javna pooblastila in socialnovarstvene storitve,
kamor spadajo prva socialna pomoč, osebna pomoč,
pomoč družini in socialna preventiva. Veličeva (2004: 27-36)
navaja, kaj vse morajo imeti centri za boljšo učinkovitost pri
obravnavanju nasilja:
— imeti znanje za prepoznavanje, odkrivanje in obravnavanje
nasilja,
— doseči sodelovanje strokovnjakov z različnih področij,
— imeti informacije o razpoložljivih oblikah pomoči,
— imeti strokovnjake terapevte za obravnavanje družin in
otrok žrtev nasilja,
— možnosti odstranitve nasilneža iz družine,
— prostore, kamor se žrtve lahko po potrebi zatečejo pred
nasiljem in sredstva za nemoteno delovanje takšnih prostorov,
— sodelovanje nevladnih organizacij, ki dajejo pomemben
prispevek k temu, da je na voljo več oblik pomoči žrtvam,
— višje denarne socialne pomoči za žrtve, saj sedanje ne
omogočajo preživetja,
— zavzete in strokovno usposobljene strokovnjake ,
— ustrezno zakonsko podlago za izvajanje ukrepov.
Na podlagi Pravilnika o prepovedi približevanja in smernic
za obravnavo nasilja v družini, CSD zagotavlja najprej prvo
socialno pomoč oz. opravi prvi strokovno usmerjen pogovor
z žrtvijo in tudi s storilcem, vendar ločeno, ter ju seznani s
svojimi storitvami in storitvami drugih organizacij, pri čemer
je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb
za žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma
okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih
socialnih in materialnih okoliščin bivanja. CSD lahko napoti
povzročitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne
in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije
ter nevladne organizacije. Pri obravnavi nasilja v družini CSD
deluje z namenom povečanja varnosti žrtve nasilja, preprečevanja
novega nasilja, motiviranja žrtve za vključitev v pomoč
in sprejemanje ukrepov za zaščito pravic in koristi žrtve.
Na podlagi zbranih informacij o nasilju v družini CSD izdela
oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta
pomoči, ki se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima, v
katerem sodeluje skupina strokovnjakov različnih organov, ki
so ali bodo v okviru svojega področja delovanja obravnavali
žrtev oziroma povzročitelja nasilja. Če je žrtev nasilja otrok,
se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka
po predpisih, ki urejajo družinska razmerja
25