VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
VArNOST<br />
INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />
DCAF IN NJEGOVI PROGRAMI KOT GLOBALNI PARTNER ZA <strong>VARNOST</strong><br />
V EVROPSKI UNIJI IN JUGOVZHODNI EVROPI<br />
mag. Anton Travner<br />
Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces<br />
(v nadaljevanju: DCAF) v slovenskem prevodu pomeni<br />
Ženevski center <strong>za</strong> demokratični nadzor oboroženih<br />
sil. DCAF je leta 2000 ustanovila Vlada Švicarske konfederacije<br />
<strong>za</strong> spodbujanje in podporo državam, vladnim in<br />
nevladnim organi<strong>za</strong>cijam, <strong>za</strong> doseganje čim višje ravni<br />
demokratičnosti in civilnega nadzora nad oboroženimi in<br />
varnostnimi silami ter <strong>za</strong> spodbujanje in krepitev varnosti<br />
na demokratičnih načelih. DCAF je formalno neodvisna<br />
fundacija s sedežem v Ženevi. Po ustanovitvi se je Vladi<br />
Švicarske federacije pridružilo še 51 držav, ki so uradno<br />
podprle projekt DCAF in se včlanile v Svet DCAF. Republika<br />
Slovenija je to storila spomladi 2001.<br />
Stanislav Veniger<br />
DCAF ima nekaj več kot<br />
70 <strong>za</strong>poslenih iz 30 držav.<br />
Vodi ga direktor, ambasador<br />
dr. Theodor H. Winkler. DCAF<br />
Ženeva ima dve hčerinski<br />
izpostavi, in sicer v Bruslju<br />
(Belgija) in Ljubljani ter dve<br />
tematski izpostavi v Bejrutu<br />
(Libanon) in Ramali (Zahodni<br />
breg palestinskega ozemlja).<br />
Programi DCAF pokrivajo<br />
širši spekter javne varnosti in<br />
institutov demokratičnosti.<br />
Delujočih je 13 programov,<br />
večinama dolgoročnih, ki se<br />
izvajajo preko delavnic, seminarjev,<br />
simpozijev, izvedenskega<br />
svetovanja in specializiranega<br />
izobraževanja.<br />
DCAF je skorajda od ustanovitve<br />
prisoten tudi na Zahodnem<br />
Balkanu, kjer že od<br />
leta 2001 poteka eden izmed<br />
najobsežnejših projektov.<br />
Program ima sicer zelo<br />
dolg naslov (Lessons Learned<br />
from the Establishment<br />
of Border Security Systems),<br />
na kratko pa gre <strong>za</strong> program<br />
učinkovite vzpostavitve varnosti<br />
državnih meja (Border<br />
security program). V program<br />
so vključene Albanija,<br />
Bosna in Hercegovina, Črna<br />
gora, Makedonija in Srbija.<br />
Od vsega <strong>za</strong>četka v teh<br />
programih sodelujejo tudi<br />
slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo<br />
v posameznih delovnih<br />
skupinah ali jih vodijo<br />
(pravne reforme, vodenje in<br />
upravljanje, izobraževanje in<br />
usposabljanje, anali<strong>za</strong> rizika<br />
in kriminalistična obveščevalna<br />
dejavnost …).<br />
Dejstvo je, da vse države,<br />
razen Albanije, izhajajo<br />
iz države, katere del smo do<br />
leta 1991 bili tudi mi. Za nas<br />
in <strong>za</strong> navedene države je to<br />
precejšnja prednost, saj poznamo<br />
jezik, kulturo, navade<br />
in običaje. Poleg tega imamo<br />
pri vzpostavljanju učinkovitega<br />
nadzora državne meje<br />
ogromno izkušenj, ki jih prenašamo<br />
nanje, oni pa jih zelo<br />
dobro sprejemajo. Tako so<br />
se po navedenem projektu<br />
uvedle mešane patrulje (npr.<br />
mešana patrulja, sestavljena<br />
iz albanskih in makedonskih<br />
policistov), pripravlja se vse<br />
potrebno <strong>za</strong> »one-stop control«<br />
na mejnih prehodih,<br />
kjer je to možno, pripravljajo<br />
se projekti <strong>za</strong> skupne mejne<br />
prehode, dvo- in večstranske<br />
centre, skupni preiskovalni<br />
timi. Navedene države skušajo<br />
svoje predpise, ki se nanašajo<br />
na varovanje državne<br />
meje in tujsko problematiko,<br />
v čim večji meri harmonizirati<br />
z <strong>za</strong>konodajo EU, prav tako<br />
pa sprejemajo priporočila in<br />
v svoj pravni red postopoma<br />
vnašajo schengenski pravni<br />
red. Če se ozrem nekaj let<br />
na<strong>za</strong>j, lahko ugotovim, da<br />
počnejo natanko tisto, kar<br />
smo pred desetimi ali manj<br />
leti počeli tudi mi. Verjetno<br />
se večina <strong>za</strong>poslenih spomni<br />
uvedbe skupnih mešanih<br />
patrulj, slovensko-italijanskih<br />
in slovensko-hrvaških, ki smo<br />
jih uvedli v času velikega pritiska<br />
ilegalnih migrantov na<br />
naše meje. Spominjamo se<br />
tudi sistema dela na slovensko-avstrijski<br />
meji, poimenovanega<br />
»one-stop control«,<br />
sedaj delujočih skupnih<br />
centrov (tristranski center <strong>za</strong><br />
policijsko sodelovanje Vrata<br />
Megvarje, tristranski center<br />
<strong>za</strong> sodelovanje varnostnih<br />
organov Dolga vas) in podobnih<br />
dobrih praks. Vse te dobre<br />
prakse iz EU in Slovenije<br />
se postopoma, vendar vztrajno<br />
prenašajo tudi na območje<br />
Zahodnega Balkana, saj<br />
je v ta namen vsako leto izvedenih<br />
okoli 40 dejavnosti<br />
(delavnice, seminarji, svetovanja,<br />
konference).<br />
Vsako leto v februarju ali<br />
marcu DCAF organizira tudi<br />
t. i. ministrsko konferenco,<br />
katere se praviloma udeležijo<br />
vsi ministri <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />
Na njej potrdijo oziroma<br />
podpišejo deklaracijo in druge<br />
dokumente, ki med letom<br />
nastanejo v delavnicah, ki jih<br />
vodijo strokovnjaki DCAF iz<br />
držav EU. Zadnja, to je 6. ministrska<br />
konferenca o sodelovanju<br />
na področju varnosti<br />
meja v Jugovzhodni Evropi,<br />
je potekala 5. in 6. marca<br />
2009 v Beogradu, ministri<br />
pa so podpisali vrsto dokumentov,<br />
in sicer sporazume<br />
in protokole o prekomejnem<br />
policijskem sodelovanju,<br />
konkretne načrte dejavnosti<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev skupnih mejnih<br />
prehodov, sporazume o<br />
delovanju skupnih centrov,<br />
skupnih patrulj. Ministrske<br />
konference se je udeležila<br />
tudi delegacija MNZ RS pod<br />
vodstvom Branka Celarja.<br />
INŠTITUT DCAF LJUBLJANA<br />
DCAF in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />
<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve RS sta 21.<br />
februarja 2008 podpisala dogovor<br />
o sodelovanju in partnerstvu,<br />
s katerim sta obe<br />
strani vzpostavili dolgoročno<br />
strateško partnerstvo. Navedeni<br />
dogovor je bil podpisan<br />
na podlagi Sklepa Vlade Republike<br />
Slovenije.<br />
DCAF je v skladu s pravnim<br />
redom Republike Slovenije<br />
v Ljubljani ustanovil<br />
svojo podružnico. Namen<br />
ustanovitve Inštituta DCAF<br />
Ljubljana, ki je pričel z delom<br />
1. septembra 2008, je skrb <strong>za</strong><br />
razvoj varnostnega področja<br />
na Zahodnem Balkanu.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />
<strong>za</strong>deve je nato junija 2008<br />
objavilo razpis <strong>za</strong> dve delovni<br />
mesti sekundiranih uradnikov<br />
v DCAF, razpisna komisija<br />
pa je izbrala mag. Antona<br />
Travnerja in Stanislava Venigerja.<br />
Oba uradnika sva bila<br />
sekundirana v DCAF v avgustu<br />
in septembru 2008. Svoje<br />
naloge opravljava v Ženevi,<br />
Ljubljani, največ pa v državah<br />
JV Evrope.<br />
KONVENCIJA O POLICIJ-<br />
SKEM SODELOVANJU V JU-<br />
GOVZHODNI EVROPI (Police<br />
Cooperation Convention<br />
for Southeast Europe – PCC<br />
SEE)<br />
Konvencija o policijskem<br />
sodelovanju v JV Evropi je<br />
bila podpisana v času avstrijskega<br />
predsedovanja Evrop-<br />
letnik LVII/št. 5/2009<br />
69
Change language