VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
MEDNARODNO SODELOVANJE<br />
VArNOST<br />
ski uniji, in sicer 5. maja 2006<br />
na Dunaju. Cilji konvencije so<br />
izboljšati policijsko sodelovanje<br />
med državami jugovzhodne<br />
Evrope v boju proti<br />
organiziranemu kriminalu,<br />
terorizmu, tihotapstvu prepovedanih<br />
drog, trgovini z<br />
belim blagom in korupciji,<br />
izboljšati varnost v regiji in<br />
posledično celotni Evropski<br />
uniji, poleg tega pa konvencija<br />
predstavlja tudi osnovo<br />
<strong>za</strong> partnersko sodelovanje<br />
na področju varnosti med<br />
EU in državami Zahodnega<br />
Balkana, saj je ves čas odprta<br />
novim članicam.<br />
Konvencijo o policijskem<br />
sodelovanju je do sedaj podpisalo<br />
in ratificiralo osem<br />
držav, in sicer pet <strong>za</strong>hodnobalkanskih<br />
(Albanija, Bosna<br />
in Hercegovina, Črna gora,<br />
Makedonija, Srbija), dve državi<br />
članici EU (Romunija in<br />
Bolgarija) in Moldavija. Program<br />
<strong>za</strong> implementacijo<br />
konvencije je razdeljen v dva<br />
podprograma, in sicer mejni<br />
in policijski program.<br />
Konvencija je pričela veljati<br />
10. oktobra 2007. Menim,<br />
da je konvencija eno izmed<br />
najučinkovitejših in najsodobnejših<br />
orodij <strong>za</strong> medsebojno<br />
policijsko sodelovanje, kar<br />
sem jih imel možnost videti<br />
ali prebrati.<br />
Vsebuje področja, ki so<br />
sicer v Schengen acquisu,<br />
Švedski iniciativi, Prümski<br />
pogodbi in novi pravni podlagi<br />
<strong>za</strong> Europol. Vsebuje torej<br />
orodja <strong>za</strong> medsebojno policijsko<br />
sodelovanje, ki so napisana<br />
kar v štirih dokumentih<br />
in ki predstavljajo pravno<br />
podlago <strong>za</strong> policijsko sodelovanje<br />
med državami EU.<br />
Za učinkovit boj proti<br />
organiziranemu kriminalu,<br />
tihotapstvu prepovedanih<br />
drog, trgovini z ljudmi, korupciji<br />
in nasploh dvigovanju<br />
varnosti imajo države podpisnice<br />
konvencije na voljo<br />
naslednje možnosti:<br />
— medsebojna izmenjava<br />
informacij, ki se nanašajo<br />
na preprečevanje in<br />
odkrivanje kriminalitete,<br />
na nove pojavne oblike<br />
kriminalitete in načine<br />
izvajanja, npr. tihotapljenje<br />
ljudi, prepovedanih<br />
drog, na informacije, ki se<br />
nanašajo na dogodke in<br />
pojave, ki lahko vplivajo<br />
na javni red in mir v državah<br />
podpisnicah (prihodi<br />
huliganov, varovanja VIP<br />
oseb, načrtovani protestni<br />
shodi večjih dimenzij z<br />
udeleženci iz več držav),<br />
podatki o ilegalnih migracijah<br />
in podobno;<br />
— izmenjava osebnih podatkov<br />
(izmenjava in primerjava<br />
podatkov DNK<br />
in drugih identifikacijskih<br />
podatkov, podatkov o<br />
lastnikih motornih vozil,<br />
plovil in letal, podatkov o<br />
vozniških dovoljenjih in<br />
dokumentih vozil, plovil<br />
in letal, ugotavljanje bivališč<br />
in dovoljenj <strong>za</strong> prebivanje,<br />
identificiranje<br />
lastnikov telefonskih številk<br />
in druge telekomunikacijske<br />
opreme, identificiranje<br />
oseb, trupel,<br />
delov trupel, informacije<br />
in podatki o izvoru predmetov,<br />
kot so strelno<br />
orožje, strelivo, eksploziv<br />
in eksplozivne snovi, iskanje<br />
pogrešanih oseb in<br />
stvari, konkretno sodelovanje<br />
na področju <strong>za</strong>ščite<br />
prič. Za izmenjavo osebnih<br />
podatkov je predpogoj,<br />
da države sprejmejo<br />
oziroma implementirajo<br />
Konvencijo Sveta Evrope<br />
o varstvu posameznikov<br />
glede avtomatske obdelave<br />
osebnih podatkov<br />
z dne 28. januar 1981 in<br />
Priporočila Odbora ministrov<br />
Sveta Evrope, št.<br />
R(87)15 z dne 17. september<br />
1987 o uporabi<br />
osebnih podatkov v policijskem<br />
sektorju;<br />
— izdelava skupnih analiz<br />
tveganja;<br />
— izmenjava uradnikov <strong>za</strong><br />
zvezo;<br />
— medsebojna pomoč pri<br />
<strong>za</strong>ščiti prič;<br />
— sodelovanje pri izobraževanju<br />
in usposabljanju;<br />
— sodelovanje pri pripravi<br />
ali izmenjavi preventivnih<br />
programov <strong>za</strong> preprečevanje<br />
kriminalitete;<br />
— sklenitev sporazuma o<br />
prekomejnem policijskem<br />
<strong>za</strong>sledovanju;<br />
— <strong>za</strong> preiskovanje hujših<br />
kaznivih dejanj se lahko<br />
uporabi metoda kontrolirane<br />
pošiljke in izvajajo<br />
prikriti preiskovalni ukrepi;<br />
— možnost ustanavljanja<br />
skupnih preiskovalnih timov;<br />
— možnost ustanavljanja<br />
mešanih patrulj vzdolž<br />
državne meje;<br />
— možnost ustanavljanja<br />
skupnih centrov (dvo- in<br />
večstranskih) …<br />
Na posameznih področjih<br />
lahko medsebojno sodelovanje<br />
poteka neposredno in se<br />
že lahko izvaja (npr. izmenjava<br />
informacij brez osebnih<br />
podatkov), na posameznih<br />
področjih so predvideni izvedbeni<br />
sporazumi (uradniki<br />
<strong>za</strong> zvezo, <strong>za</strong>ščita prič, prekomejno<br />
<strong>za</strong>sledovanje, prekomejni<br />
nadzor, kontrolirana<br />
pošiljka, prikriti preiskovalni<br />
ukrepi …), <strong>za</strong> izmenjavo<br />
osebnih podatkov pa je<br />
predpogoj implementacija<br />
prej opisanih aktov (razen<br />
Romunije in Bolgarije, ki sta<br />
že članici EU).<br />
SEKRETARIAT KONVENCIJE<br />
Kljub temu, da Republika<br />
Slovenija ni podpisnica konvencije,<br />
pa ima Sekretariat<br />
konvencije o policijskem sodelovanju<br />
v jugovzhodni<br />
Evropi (PCC SEE Secretariat)<br />
svoj sedež ravno v Ljubljani,<br />
in sicer pri inštitutu DCAF.<br />
Tako je direktor inštituta<br />
mag. Anton Travner, ki je<br />
na DCAF sekundiran s strani<br />
slovenske policije, istočasno<br />
tudi vodja sekretariata.<br />
Njegovo poznavanje Zahodnega<br />
Balkana in dosedanje<br />
delo na tem območju je bilo<br />
odločilnega pomena pri<br />
izbiri sedeža sekretariata.<br />
Komite ministrov držav jugovzhodne<br />
Evrope (podpisnice<br />
konvencije) je namreč<br />
na svojem prvem uradnem<br />
sestanku na Dunaju <strong>za</strong>prosil<br />
70<br />
letnik LVII/št. 5/2009
Change language