VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VArNOST
LIFE AND WORK
V SPOMIN MIRKIJU
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
– nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti –,
nekoga moraš imeti rad.
Ivan Minatti
V SPOMIN DAMJANU
VETERNIKU
Sredi avgusta smo tragično izgubili
prijatelja in sodelavca Mirana Ornika-Mirkija,
človeka, za katerega lahko rečemo,
da je sinonim za vse lepo, živo in naravno.
Miran Ornik se je rodil 6. maja leta 19-
59 v Mariboru. Otroška in osnovnošolska
leta je preživel v delavski družini v Rušah.
Po končani osnovni šoli se je izučil za
avtomehanika, vendar ga je čut za pomoč
sočloveku gnal dalje, zato je leta 1981
stopil v miličniške vrste in se zaposlil na
takratnem oddelku milice Muta.
Ljubezen do narave in živali mu je že v
rani mladosti vcepil oče, strasten ribič in
lovec, zato je bila logična posledica, da je
želel to svojo ljubezen povezati tudi s poklicem.
V želji po izpopolnjevanju je leta
1984 je odšel na šolanje v Izobraževalni
center Podutik, kjer si je izšolal štirinožnega
prijatelja, s katerim je služboval na
območju postaje milice Radlje ob Dravi.
Aktivno je sodeloval v osamosvojitveni
vojni in se kot nepogrešljivi operativec
vključeval v številne akcije. Poznavanje
terena in lokalnega prebivalstva je bila
njegova prednost, ki je bila ključna pri izpolnjevanju
zadanih nalog.
Leta 1993 je bila na območju PU Slovenj
Gradec ustanovljena skupina vodnikov
službenih psov. Enota, ki je združila
vse takratne vodnike na območju Koroške,
je bila kot taka prva v Republiki Sloveniji.
S svojim znanjem in izkušnjami je bil
Miran eden glavnih tvorcev pri postavljanju
ogrodja enote, tako z operativnega
kot organizacijskega vidika. Način dela pa
nam danes, tudi po njegovi zaslugi, zavidajo
vsi slovenski vodniki.
Mlajšim vodnikom je vedno nesebično
pomagal, ko so se pojavile težave pri delu
s psi. Z njegovimi neprecenljivimi izkušnjami,
poznavanjem počutja živali in prefinjenim
občutkom za vodenje živali smo
rešili marsikatero težavo.
letnik LVII/št. 5/2009
Miran je bil policist in vodnik z dušo in
telesom. Čut do operativnega dela je znal
idealno združevati s svojo specialnostjo,
zato tudi uspehi niso izostali. Občudovali
smo njegov partnerski odnos do psa, katerega
je postavljal vedno na prvo mesto.
Miran Ornik je bil s svojim 25-letnim
vodniškim stažem najstarejši še aktivni
vodnik službenega psa v Sloveniji. Za svoje
delo je prejel številna priznanja, in sicer
so ga leta 2002 slovenski vodniki službenih
psov proglasili za najprizadevnejšega
vodnika v Sloveniji. Takšno priznanje prejmejo
res samo tisti, ki dejansko živijo za
ta poklic. Za delo v policiji je bil nagrajen
z bronastim in srebrnim znakom policije
in leta 2009 s srebrnim ščitom policije.
Dragi Mirki, prijatelj, sodelavec!
Ni se lahko sprijazniti, da te ni več med
nami. Vedno znova nas preveva občutek,
da se boš pojavil, odšel do svojega psa,
ga objel in s štajerskim naglasom rekel:
»Kje si moja lepoto«, da boš potrepljal
sodelavca po rami in mu rekel:»Ne sekiraj
se, vse bomo zrihtali, u nulo!«, nas oštel:
»Pojma nimate, čitajte malo!«, zapel Huanito,
ki smo jo tako radi poslušali ...Žal
je to samo občutek, ki poči kot milni mehurček,
ko se vrnemo v realnost. Ostane
nam le tvoja fotografija z žalnim trakom in
brlečo svečko na tvoji delovni mizi.
Mirki, pogrešamo te, ne bomo te pozabili!
Ženi Eriki, hčerki Maji, sinu Primožu in
prijateljem izrekamo najgloblje sožalje.
Kolektiv Enote vodnikov službenih psov pri
PU Slovenj Gradec
Ni smrt tisto, kar nas loči.
In življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena
zanje so razdalje,
kraj in čas.
Mila Kačič
Smrt nam je v jesenskem popoldnevu
vzela Damjana Veternika, komandirja
PPIU Kranj, od katerega smo se v krogu
družine, prijateljev in sodelavcev, poslovili
6. oktobra na tenetiškem pokopališču.
Rodil se je 8. decembra 1969 v Kranju.
Leta 1984 se je vpisal v takratno Šolo
za miličnike v Tacnu, ki jo je leta 1988
zaključil. Po končani srednji šoli se je
najprej zaposlil na PM Škofja Loka. Poklicna
pot ga je vodila na PP Radovljica,
PP Bled, PMP Karavanke in nazadnje na
PPIU Kranj. Bil je delaven in s svojo marljivostjo
je v letu 2002 uspešno zaključil
Visoko upravno šolo v Ljubljani.
Njegova smrt nas je globoko pretresla,
ne samo zaradi njegove mladosti,
temveč zaradi njegovih človeških kvalitet.
Z njim smo izgubili dobrega in iskrenega
prijatelja in sodelavca, policija
marljivega delavca, družina pa dobrega
in vdanega moža in očeta. Bil je iskrivega
duha, odprtega srca in nalezljive dobrovoljnosti.
Damjan, ostal nam boš v spominu,
tak kot si bil, delaven, vedno dobre volje
in pripravljen pomagati. Naj ti plamen
sveče, ki plapola v vetru, ponese naše
pozdrave.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Sodelavci iz PU Kranj
67