VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
VArNOST<br />
ri depresivni mladostniki so manj opazni,<br />
so umaknjeni, tihi in <strong>za</strong> okolico ne<strong>za</strong>interesirani.<br />
Tako se soočajo s svojo stisko.<br />
Na depresivne motnje je treba pomisliti<br />
tudi pri mladostniku, ki se vede delinkventno.<br />
Mladostnik je depresiven takrat,<br />
kadar obdobja potrtosti trajajo dolgo, se<br />
opazno odražajo v njegovih dejavnostih<br />
in vedenju, <strong>za</strong>virajo njegove zdrave odnose<br />
z drugimi, razvoj in uveljavljanje<br />
<strong>za</strong>nimanja in v splošnem <strong>za</strong>virajo njegov<br />
duševni razvoj. Mladostniki z motnjami<br />
hranjenja pogosto posegajo po samopoškodovanju<br />
in samomorilnem vedenju.<br />
Ugotavljajo, da pri posameznikih, pri katerih<br />
se anoreksija pojavi kasneje, izgubljanje<br />
teže pogosto izraža željo po smrti –<br />
samomorilno vedenje. Obstaja pove<strong>za</strong>va<br />
med depresijo, samomorilnim vedenjem<br />
in anoreksijo. Za nekatere mladostnice<br />
izgubljanje teže predstavlja na nek način<br />
samozdravljenje depresije. Mladostnice<br />
se ob izgubi teže počutijo bolje, saj so si<br />
s tem izboljšale svojo telesno samopodobo.<br />
Po drugi strani pa izguba teže povzroči<br />
hudo obliko depresivne motnje in<br />
to sproži samomorilno vedenje. Za mladostnike<br />
z bulimijo je bolj značilno samopoškodovanje,<br />
vendar se tudi pri njih pojavijo<br />
resni samomorilni poskusi.<br />
Pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo,<br />
in tistih s samomorilnim vedenjem<br />
so pogosto prisotne osebnostne in vedenjske<br />
značilnosti, ki se kažejo kot vedenjske<br />
motnje. Takšna osebnostna značilnost<br />
je impulzivnost, ki mladostnika<br />
ovira pri <strong>za</strong>znavanju in reševanju stresne<br />
situacije. Mladostnik bo reagiral prehitro<br />
in ne bo razmišljal o posledicah svojega<br />
dejanja. Značilna je tudi njegova nasilnost,<br />
socialni umik in izogibalno vedenje.<br />
Takšni mladostniki imajo običajno šibko<br />
<strong>za</strong>upanje vase in v svoje sposobnosti ter<br />
nizko samopodobo.<br />
Za mladostnike je značilno, da na<br />
različne načine rešujejo probleme. Neprimerni<br />
načini reševanja problemov so<br />
tisti, ki kažejo negativno <strong>za</strong>znavanje situacije<br />
brez sposobnosti prilagajanja in širšega<br />
vpogleda v nastalo situacijo, težavo.<br />
Za mladostnike je značilna nagnjenost<br />
k pesimističnemu pojmovanju povsem<br />
običajnih življenjskih dogajanj. Zaradi<br />
takšnega pristopa bodo mladostniki<br />
doživljali nastali problem enobarvno in<br />
nerešljivo, kar lahko vodi k občutkom<br />
nemoči in obupa. Takšno vedenje zmanjšuje<br />
<strong>za</strong>upanje vase in druge ter utrjuje<br />
predstavo o sebi kot žrtvi.<br />
Homoseksualna usmerjenost pri<br />
mladostnikih je pomembno pove<strong>za</strong>na s<br />
samomorilnim vedenjem in samopoškodovanjem.<br />
Pri homoseksualni populaciji<br />
je samomorilni poskus večji kot pri heteroseksualni<br />
populaciji. Največje tveganje<br />
predstavlja obdobje, ko se mladostnik<br />
letnik LVII/št. 5/2009<br />
sooči s svojo homoseksualno usmerjenostjo,<br />
in je pred njim naloga, da to sprejme.<br />
Še večjemu tveganju so izpostavljeni<br />
mladostniki, ki so v svojem okolju osamljeni<br />
in se s svojo spolno usmerjenostjo<br />
obremenjujejo dalj časa. Zelo pomembno<br />
na to vpliva tudi homofobno okolje.<br />
Zloraba drog in samomorilno vedenje<br />
ter samopoškodovanje so pove<strong>za</strong>ni.<br />
Zloraba drog lahko neposredno vpliva<br />
na razvoj samomorilnega vedenja in samopoškodovanja,<br />
saj poslabša presojo<br />
dejanj, zviša raven impulzivnosti, povzroči<br />
resne razpoloženjske motnje, tudi<br />
intenzivne depresivne motnje s samomorilnimi<br />
težnjami. Izka<strong>za</strong>lo se je, da je<br />
večja verjetnost storitve samomora pove<strong>za</strong>na<br />
z večjo količino <strong>za</strong>užitega alkohola<br />
ali druge droge. Ravno tako poslabša<br />
že prisotne motnje, poveča tesnobnost,<br />
poglobi depresijo, povzroči več halucinacij<br />
pri psihozi. Naslednja pove<strong>za</strong>nost z<br />
zlorabo drog je ta, da je <strong>za</strong> otroke alkoholikov<br />
večja verjetnost, da so gensko<br />
bolj nagnjenji k razvoju samomorilnega<br />
vedenja.<br />
DRUŽINSKI DEJAVNIKI TVEGANJA<br />
Družinske dejavnike tveganja predstavljajo<br />
značilnosti družine, ločitev ali<br />
izguba staršev, psihične, fizične in spolne<br />
zlorabe v družini.<br />
Duševne motnje pri starših so najbolj<br />
odločilni dejavnik tveganja <strong>za</strong> razvoj<br />
samomorilnega vedenja in samopoškodovanja.<br />
Te duševne motnje so lahko<br />
depresivne ali tesnobne motnje, zloraba<br />
drog, antisocialna osebnostna motnja,<br />
še posebej pa družinska zgodovina samomorilnega<br />
vedenja. Izpostavljenost<br />
samomorilnemu vedenju v družini lahko<br />
deluje po principu modela, kar pomeni,<br />
da lahko postane družinskim članom<br />
misel na samomor kot način reševanja<br />
problemov, ko so v stresni situaciji, bližja.<br />
S tem pove<strong>za</strong>na je tudi večja verjetnost<br />
posnemanja podobnih oblik samomorilnega<br />
vedenja. Ali bo tovrstno vedenje<br />
staršev vplivalo na mladostnika, je v veliki<br />
veri odvisno od stališča članov družine<br />
do tovrstnega vedenja, od značilnosti in<br />
okoliščin samega dejanja in odnosa med<br />
člani družine.<br />
Veliko mladostnikov, ki se samopoškoduje<br />
ali samomorilno vede, navaja<br />
nasilje v družini. Navajajo telesne ali<br />
spolne zlorabe, čustveno in dejansko <strong>za</strong>nemarjenost,<br />
pomanjkanje pomembnih<br />
čustvenih vezi v družini in pretirano <strong>za</strong>prtost<br />
družine pred okoljem. V takšnih družinah<br />
so pogosti tudi konfliktni odnosi,<br />
slaba komunikacija med člani in nizka ali<br />
visoka pričakovanja staršev do otrok.<br />
Prav gotovo na tovrstno vedenje<br />
vpliva tudi socialno-ekonomski status<br />
EXPERT CONTRIBUTIONS<br />
družine. Mnogi mladostniki, ki kažejo visoko<br />
tveganje <strong>za</strong> samomorilno vedenje<br />
in samopoškodovanje, izhajajo iz slabih<br />
socialnih razmer. Za take mladostnike so<br />
značilne številne prikrajšanosti. Raziskave<br />
so poka<strong>za</strong>le, da je v družinah tovrstnih<br />
mladostnikov prisotnih več dejavnikov,<br />
ki so med seboj prepleteni.<br />
Izguba staršev je pomemben dejavnik<br />
tveganja <strong>za</strong> razvoj samomorilnega<br />
vedenja in samopoškodovanja pri mladostniku.<br />
Izguba staršev <strong>za</strong>radi ločitve<br />
ima še pomembnejši vpliv kot izguba<br />
staršev <strong>za</strong>radi smrti. Otrok se laže sprijazni<br />
s smrtjo kot z ločitvijo, saj je smrt<br />
dokončna. Težave mladostnikov v ločenih<br />
družinah se <strong>za</strong>čno že prej, pred<br />
ločitvijo. Intenzivnost in pogostost konfliktov<br />
med staršema sta napovednika<br />
mladostnikovega samomorilnega vedenja<br />
in samopoškodovanja. Poka<strong>za</strong>lo se<br />
je, da so konflikti znotraj družine neposredno<br />
pove<strong>za</strong>ni s tovrstnim vedenjem,<br />
medtem ko dobri odnosi v družini predstavljajo<br />
varovalo pred njim.<br />
Fizična, psihična in spolna zloraba<br />
mladostnika so pomembni dejavniki<br />
tveganja <strong>za</strong> razvoj samomorilnega vedenja<br />
in samopoškodovanja pri mladostniku.<br />
Reakcije na zlorabe so različne<br />
pri dekletih in fantih. Pri dekletih se večkrat<br />
razvijejo zdravstvene in psihološke<br />
težave, pri fantih pa vedenjske motnje.<br />
DEJAVNIKI OKOLJA<br />
Dejavniki okolja izhajajo iz socialnega<br />
okolja mladostnika: iz šolskega okolja,<br />
vpliva interneta in drugih medijev.<br />
V mladostnikovem razvoju imajo<br />
pomembno vlogo odnosi s sovrstniki<br />
in obratno. Tako ima samomorilno vedenje<br />
in samopoškodovanje sovrstnika<br />
pomemben vpliv na mladostnika in<br />
predstavlja pomemben dejavnik tveganja<br />
<strong>za</strong> razvoj tovrstnega vedenje tudi pri<br />
njem. Lahko pride tudi do posnemanja.<br />
Tveganje je toliko večje, če se je mladostnik<br />
identificiral s sovrstnikom, če je<br />
mladostnik sovrstnikovo vedenje razumel<br />
tako, da je sovrstnik na tak način<br />
dosegel to, kar je želel, oziroma kar bi<br />
si sam želel (pozornost okolice, pobeg<br />
pred problemom). Težave v odnosih<br />
med sovrstniki, kot so prepiri, prekinitev<br />
prijateljstva, težave pri pridobivanju<br />
prijateljev in osamljenost, povečujejo<br />
možnost samomorilnega vedenja in samopoškodovanja.<br />
Pomemben dejavnik<br />
tveganja je tudi ustrahovanje sovrstnikov.<br />
Pri ustrahovanem mladostniku se<br />
lahko razvijejo številni vedenjski in psihološki<br />
simptomi, tudi depresija in tesnobnost.<br />
Omenjeno pa ima prav gotovo<br />
vpliv na razvoj samomorilnega in samopoškodovalnega<br />
vedenja.<br />
31
Change language