VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
VArNOST<br />
EXPERT CONTRIBUTIONS<br />
Vase usmerjeno nasilje<br />
Marko Hlebec<br />
Pri svojem delu se policisti srečujemo tudi s samomorilnim vedenjem in samopoškodovanjem mladostnikov. Vsako leto<br />
stori samomor okoli 20 mladostnikov, dvajsetkrat toliko jih poskusi narediti samomor; desetina vseh pa se samopoškoduje.<br />
To je resen problem v naši družbi, s katerim se soočamo tudi mi, ko moramo raziskovati okoliščine tragičnega dogodka.<br />
Da bi bolje razumeli in s tem učinkoviteje ugotovili o<strong>za</strong>dje in okoliščine tovrstnega početja mladostnika, je prav,<br />
da vemo, kaj je samomorilno vedenje, kaj je samopoškodovanje in <strong>za</strong>kaj se pri mladostnikih tovrstno vedenje pojavlja.<br />
SELF-DIRECTED VIOLENCE / In our work, we policemen often encounter suicidal and self-wounding behaviour among juveniles.<br />
Every year, around 20 juveniles commit suicide and twenty times as many attempt it, while one tenth resort to self-wounding. In our<br />
society, this is a serious problem that we face when investigating the circumstances of tragic events. In order to better understand<br />
and establish the background and circumstances of such acts by juveniles, it is appropriate to know what the suicidal or self-wounding<br />
behaviour is, as well as the grounds for such behaviour.<br />
VASE USMERJENO NASILJE<br />
letnik LVII/št. 5/2009<br />
Vase usmerjeno nasilje bi lahko definirali<br />
kot nasilje usmerjeno v samega sebe.<br />
To pomeni, da si posameznik povzroči<br />
poškodbo ali pa si celo v<strong>za</strong>me življenje.<br />
V sklopu vase usmerjenega nasilja bomo<br />
obravnavali samomorilno vedenje in samopoškodovanje.<br />
Zanima nas, ali je vase<br />
usmerjeno nasilje sploh nasilje. Definicija<br />
nasilja Svetovne zdravstvene organi<strong>za</strong>cije<br />
se glasi: »Nasilje je grožnja ali dejanska<br />
namerna raba fizične sile ali moči proti<br />
sebi, drugi osebi ali skupini, kar povzroči<br />
ali zelo verjetno lahko povzroči poškodbe,<br />
smrt, psihološko škodo, izkrivljen<br />
razvoj ali prikrajšanost.« (WHO, 2009).<br />
Samopoškodovanje kot samomorilno<br />
vedenje, upoštevajoč omenjeno definicijo,<br />
bi lahko definirali kot nasilje. Pri samopoškodovanju<br />
si posameznik namerno z<br />
uporabo moči povzroči poškodbo. Ravno<br />
tako si posameznik pri samomorilnem<br />
vedenju namerno, z uporabo moči, poskusi<br />
vzeti ali v<strong>za</strong>me življenje. Tako samopoškodovanje<br />
kot samomorilno vedenje<br />
sta eno najbolj osebnih dejanj, <strong>za</strong> katera<br />
se lahko odloči posameznik. Ali gre samo<br />
<strong>za</strong> osebno dejanje ali ima le-to posledice<br />
le <strong>za</strong> žrtve Avtorji menijo, da tako dejanje<br />
vpliva na pojav čustvenih posledic pri<br />
vsaj še šestih drugih, ki so ali so bili s tako<br />
osebo pove<strong>za</strong>ni (sorodniki, prijatelji, sodelavci,<br />
…). Iz povedanega lahko <strong>za</strong>ključimo,<br />
da je tovrstno vedenje nasilje tudi<br />
do drugih in ne samo do samega sebe.<br />
Samopoškodbeno vedenje je namerno<br />
povzročanje poškodb, ki so usmerjene<br />
na lastno telo. Med najpogostejše oblike<br />
takšnega vedenja sodijo vreznine z ostrimi<br />
premeti, žigosanje z vročimi predmeti,<br />
praskanje, zbadanje telesa, puljenje<br />
las, samo<strong>za</strong>strupitve ter različne druge<br />
oblike telesnih poškodb.<br />
Samomorilno vedenje ni trenutni dogodek,<br />
temveč je dalj časa trajajoč proces,<br />
podoben bolezni. Kot najblažja oblika samomorilnega<br />
vedenja se najprej pojavijo<br />
samomorilne misli. Mladostnik razmišlja<br />
o storitvi samomora. Samomorilne misli<br />
se lahko stopnjujejo do samomorilnega<br />
namena, nato do samomorilnega načrta<br />
in kot končno dejanje, do samomorilnega<br />
poskusa oziroma samomora, ko si posameznik<br />
v<strong>za</strong>me življenje. Najpogosteje<br />
si mladostniki skušajo vzeti življenje z<br />
obešanjem, utopitvami, samo<strong>za</strong>strupitvami,<br />
skoki z višine, re<strong>za</strong>njem, itd.<br />
Mladostniki, ki se samopoškodujejo<br />
ali poskusijo storiti ali so storili samomor,<br />
imajo nizko samo<strong>za</strong>vest in negativno<br />
samopodobo. Doživljajo se kot ničvredne,<br />
nimajo <strong>za</strong>upanja vase in ne <strong>za</strong>upajo<br />
zunanjemu svetu. So napeti, vznemirjeni,<br />
preplavljeni s čustvi žalosti, strahu ali<br />
tesnobe. Njihova osebna in družinska<br />
zgodovina je polna stresnih, celo travmatičnih<br />
izkušenj fizične, čustvene ali<br />
psihične zlorabe. Običajno so posledica<br />
takšnih izkušenj občutja krivde in sramu,<br />
ta čustva pa lahko pripeljejo do samopoškodovanja<br />
ali samomorilnega vedenja.<br />
Tovrstno vedenje je izraz <strong>notranje</strong> bolečine<br />
mladih in istočasno klic po pomoči,<br />
ki nas poziva, naj stisko prepoznamo,<br />
se nanjo ustrezno odzovemo in mladostniku<br />
pomagamo. Naša pomoč bo bolj<br />
učinkovita, če bomo tovrstno vedenje pri<br />
mladostniku opazili v zgodnejši fazi. Tako<br />
bo naša pomoč pri samomorilnem vedenju<br />
bolj učinkovita, ko bodo prisotne<br />
samo samomorilne misli, brez samomorilnega<br />
namena. Večina strokovnjakov<br />
samopoškodovanje razlikuje od samomorilnega<br />
vedenja. Mladostnik, <strong>za</strong> katerega<br />
je značilno samomorilno vedenje, s<br />
takim vedenjem (samomorom) reši svojo<br />
hudo čustveno stisko. Mladostniki, ki se<br />
samopoškodujejo, imajo občutke krivde<br />
in se <strong>za</strong>radi njih kaznujejo na tak način,<br />
da si povzročijo poškodbe. Po samopoškodovanju<br />
se počutijo bolje, občutijo<br />
olajšanje. Mladostnik teži k temu, da se<br />
počuti bolje (Favaz<strong>za</strong>, 1998). Nedvomno<br />
pa so mladostniki, ki se samopoškodujejo,<br />
ena od rizičnih skupin, ki ji pripisujejo<br />
možnost večjega tveganja <strong>za</strong> samomorilno<br />
vedenje. Po nekaterih podatkih je celo<br />
stokrat večja.<br />
Za lažje razumevanje samopoškodovalnega<br />
in samomorilnega vedenja<br />
pri mladostnikih moramo spoznati tudi<br />
značilnosti tega obdobja v človekovem<br />
razvoju. Mladostništvo, lahko mu rečemo<br />
tudi adolescenca, je razvojno obdobje, ki<br />
ga lahko umestimo od približno 11., 12.<br />
do 22., 24. leta starosti. Obdobje mladostništva<br />
je večrazsežnostno, saj se v tem<br />
obdobju dogajajo medsebojno pove<strong>za</strong>ne<br />
spremembe na telesni, intelektualni,<br />
čustveno-osebnostni in socialni ravni.<br />
Pospešen telesni in čustveni razvoj, s<br />
katerim se sooča mladostnik, ne predstavlja<br />
izzivov samo <strong>za</strong>nj, temveč tudi <strong>za</strong><br />
njegovo okolje. Večina mladostnikov to<br />
obdobje <strong>za</strong>ključi z manjšimi ali večjimi<br />
pretresi, žal pa nekateri ravno v tem obdobju<br />
razvijejo določene oblike tveganega<br />
vedenja (uživanje drog), ki se v kasnejšem<br />
obdobju razvoja lahko stopnjujejo.<br />
Tako kot vsako razvojno obdobje, tudi<br />
29
Change language