Čudoviti svet zvokov 2 - priročnik za učitelja

GLASBA GOVORI
Posluπajmo: E. GRIEG – JUTRO
CILJI:
NAPOTKI:
Doæivljajsko posluπanje glasbe;
razumevanje povezave med barvami in zvoki
UËenci zaprejo oËi, nekaj Ëasa posluπajo skladbo, ko pa si glede na glasbo
izberejo primerno barvo (lahko tudi veË barv), s katero bodo “barvali skladbo”,
zaËnejo barvati na prazno stran 18 v delovnem zvezku. Ta uËna enota bi bila,
seveda po presoji uËitelja, primerna tudi za ustvarjanje s tempera barvicami na
risalnem listu, kar bi omogoËilo razstavo slik pod naslovom “Barvni zvoki jutra”
ali pa “Jutro v barvah”. V vsakem primeru naj uËenci ne riπejo vsebine, temveË
naj z barvo izrazijo svoj osebni stik z glasbo ali celo s posameznimi toni. Vse
prepustimo njihovi domiπljiji in obËutenju.
ZVO»NI ZAPIS (CD 1):
19. E. Grieg – Jutro
OPOMBA: Povezava med zvoki in barvami ni
samo domiπljijska igra, ampak ima svojo
osnovo v vibracijah in energiji, kot to dojemajo
modreci vzhodnjaπkih πol (tako na primer
tibetanski budisti povezujejo doloËen zvok in
doloËeno barvo pri vajah s Ëakrami – energetskimi
centri), pa tudi nekateri sodobni skladatelji,
na primer Aleksander Skrjabin in
Olivier Messiaen, ki sta z doloËenimi tonovskimi
naËini povezovala doloËene barve. Spet
drugi spajajo zvene inπtrumentov z barvnimi
odtenki. Tako je na primer Franz Liszt zahteval
od glasbenikov pri orkestrski vaji, naj igrajo
bolj viπnjevo. Thomas Mann pa je govoril o
rjavem tonu violonËela … Takπno posluπanje je
glasbeni teoretik in skladatelj J. L. Hoffman æe
leta 1786 poimenoval “barvni posluh”. Te
povezave so del intuitivne preciznosti, ki jo
imenujemo muzikalnost.
18