Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

More documents

Recommendations

Info

Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012–2016 Po vsaki od delavnic, predstavitev in obravnav strategije smo udeležence povabili, da posredujejo mnenja, predloge, komentarje ali kritike. Tako strategija v končni obliki vključuje nekatere usmeritve in predloge Turistično gostinske zbornice, Obrtno-podjetniške zbornice, Turistične zveze Slovenije, Zavoda Kongresno turistični urad, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Združenja turističnih agencij Slovenije, Združenja žičničarjev Slovenije, Zbornice gorskih centrov, Združenja turističnih kmetij Slovenije, Združenja izobraževalcev in raziskovalcev v turizmu, Popotniškega združenja Slovenije, Združenja zgodovinskih mest Slovenije, Združenja Pohodništvo & kolesarjenje, Konzorcija za razvoj in promocijo križarjenja, Skupnosti naravnih parkov Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, … Pri nastajanju strategije so s svojimi idejami, izkušnjami in znanjem sodelovali tudi nekateri posamezniki oz. predstavniki turističnega gospodarstva. S strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sta pri pripravi in usmeritvah sodelovala mag. Marjan Hribar in Mojca Paternoster. Pri pripravi in analizi državnega in mednarodnega okvira ter pri vsebinah določenih poglavij in ukrepov ter kazalnikov so sodelovali Jasna Radič, Marko Podrekar, mag. Ana Božičnik, mag. Irena Milinkovič, Darko Sajko, Nataša Pance, Natalija Medica in Alenka Marovt. S strani Slovenske turistične organizacije je pri izdelavi nekaterih grafikonov in obdelavi statističnih podatkov sodelovala Polona Černič ter pri oblikovanju končnega besedila poglavja 3.3. mag. Nataša Hočevar. Strategijo razvoja slovenskega turizma 2012-2016 je sprejela Vlada RS na svoji 17. redni seji dne 7.6.2012. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 stran 110
Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012–2016 C. Utemeljitev predloga za povečanje proračunskih sredstev za razvoj turizma Tu je smotrno ugotoviti, da je Slovenija zelo resno doumela sporočila mednarodne gospodarske krize. Dogajanja jeseni 2011 v Grčiji, Italiji, Španiji in še prej v Islandiji, na Irskem in Portugalskem kličejo po odgovornejšem ravnanju z državnimi proračuni. To je bilo tudi sporočilo skoraj vseh političnih strank in državljanskih list, ki so kandidirale na državnozborskih volitvah decembra 2011. Prav tako pa je treba opozoriti na podrobnost, ki le redko najde mesto v občilih oziroma v širokih javnih razpravah o volilnih programih. Tako politološka in ekonomska stroka kot tudi praktično vse politične stranke govorijo o učinkovitejši državni upravi, manjšanju števila ministrstev in predvsem nepotrebnih stroških. Med te pa proračunska sredstva za razvoj in trženje turizma po nobenem merilu ne moremo prištevati. Proračunska sredstva za turizem v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 62 lahko v grobem delimo na dve skupini: 1. sredstva za razvoj turistične zakonodaje, politike in organizacije (za kar je pristojen Direktorat za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo), 2. sredstva za turistično trženje (katerega program izvaja Slovenska turistična organizacija). Pristojnosti in naloge obeh ustanov so v tej strategiji podrobno opisane. Ker v slovenskem turizmu še vedno niso izkoriščene vse zmogljivosti – v primerjavi s konkurenčnimi turističnimi destinacijami ima še veliko prostora za razvoj, novo infrastrukturo, oblikovanje turističnih proizvodov in podobno – bi bilo povsem neutemeljeno zagovarjati morebitno stališče, da bi morala slovenska država varčevati tudi pri proračunskih sredstvih za razvoj turizma. Ne samo slovenska in mednarodna literatura o ekonomiki turizma, tudi praksa sama namreč pokaže izjemno pomembno značilnost prožnosti količnika vlaganj v razvoj in trženje turizma glede na (devizni) priliv iz turizma. Povedano preprosteje, z vsakim evrom, ki ga vložimo v razvoj (politiko, infrastrukturo, kakovostnejše razmere za delo sektorja …) in trženje turizma v posameznem obdobju (eno do nekaj let), se v državni proračun vrne očitno več sredstev, kot pa jih je bilo vanj vloženih. Zmanjšanje proračunskega vložka v turizem pomeni tudi manjši proračunski priliv iz turizma. Ta, dokaj teoretična utemeljitev vložkov države v turistični razvoj in trženje se zelo potrjuje tudi v praksi. Vplivna Evropska turistična komisija (European Travel Commission, ETC), ki je združenje nacionalnih turističnih organizacij s sedežem v Bruslju, je leta 2011 izdala Pregled proračunov nacionalnih turističnih organizacij v obdobju 2008–2011. V tem dokumentu so podrobno razčlenjene vse dejavnosti, odgovornosti in proračuni nacionalnih turističnih organizacij članic ETC (torej ne samo članic Evropske unije, temveč širše). Gre za primerjavo na več ravneh (benchmark), ki zelo jasno pokaže, kako bolj ali manj dobro deluje Slovenska turistična organizacija v primerjavi z drugimi organizacijami v Evropi in kaj to pomeni glede na sredstva, ki jih prejema iz proračuna. Po pregledu splošnih nalog nacionalnih turističnih organizacij vidimo, da Slovenska turistična organizacija izvaja kar vse (trženje domačega in tujega turizma, trženje počitniškega in poslovnega turizma, razvoj človeških virov, produktno vodenje in tehnična podpora), delovno področje pri večini evropskih nacionalnih turističnih organizacij pa je bolj omejen na posamezne naloge. Irska in italijanska turistična organizacija se na primer ukvarjata zgolj z mednarodnim turizmom. Seznam nalog Slovenske turistične organizacije je torej zelo obsežen in zahteva dobro utečeno in strokovno ekipo na različnih področjih ter bogato paleto dejavnosti, s tem pa tudi finančnih postavk. Pri tem je treba poudariti naloge Slovenske turistične organizacije tudi na področju izobraževanja in strokovne pomoči gospodarstvu. Te so ključnega pomena in ene od pomembnejših nalog javnega v odnosu do zasebnega sektorja, zahtevajo pa dodatna sredstva, saj so gospodarstvo in turistične izobraževalne ustanove že zelo obremenjene z velikimi vlaganji, zato za izobraževanje navadno najprej zmanjka sredstev. 62 V ta obseg niso všteta sredstva za razvoj turizma na drugih ministrstvih. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 stran 111
Page 1 and 2:
Gregorčičeva 20-25, Sl-1001 Ljubl
Page 3 and 4:
Partnerstvo za trajnostni razvoj sl
Page 5 and 6:
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60: Partnerstvo za trajnostni razvoj sl
Page 109: Partnerstvo za trajnostni razvoj sl
Page 113: Partnerstvo za trajnostni razvoj sl
show all

Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?