Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012–2016
UVODNE BESEDE
V letu 2011 smo se velikokrat ozrli v preteklost naše mlade države. Proslavili smo dvajsetletnico
njenega obstoja, se malce ponosno potrkali po prsih, a tudi opozorili, da je Slovenija še daleč od
idealne umeščenosti na evropskem in svetovnem političnem, gospodarskem in turističnem
zemljevidu. Je beseda »idealno« sploh na mestu Ne sproža mogoče preveč pričakovanj, celo
utopičnih Ne, kar prav je, da jo uporabimo. Idealnega stanja verjetno nikoli ne bomo dosegli, a
vedno je boljše, da si prizadevamo za visoke cilje, kot pa da smo zadovoljni s sivo povprečnostjo.
Slovenija in slovenski turizem s svojimi bogatimi zakladi naravne in kulturne dediščine, si namreč
zaslužita mnogo več kot to.
Ob zaključku oblikovanja nove turistične strategije je letnica že 2012. Državo vodi nova vlada, kar pa
naša prizadevanja po trajnostnem razvoju in kakovostnem nacionalnem turizmu ni niti malo vplivalo.
Cilji in vrednote so še vedno isti. Toda tudi težave nacionalne in mednarodne ekonomije, le da se je
njihovo reševanje, kot kaže, močno pospešilo, četudi na pogosto boleč način. Smo s tem nemara
bližje koncu krize Zavest o tem, da je turizem – v vsem spektru od razvoja do trženja - del rešitve in
ne problem, bo k temu vsekakor pripomogla. S tem, da je Direktorat za turizem na Ministrstvu za
gospodarstvo postal pristojen tudi za internacionalizacijo oziroma mednarodno gospodarsko
sodelovanje, se je še potrdilo prepričanje o pomembnosti našega sektorja v celotni nacionalni
ekonomiji.
V času sprejemanja nove slovenske turistične strategije so mednarodne ekonomske razmere že vsaj
štiri leta prežeta z vsakodnevnimi novicami o propadanju podjetij, naraščanju brezposelnosti, protesti
pred finančnimi ustanovami, skrbjo o prihodnosti evropske valute in podobno. V teh negotovih časih
sta prav uspešna turistični razvoj in trženje ena od rešitev in ne del problema.
Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) so se v letu 2011 turistična gibanja izvrstno
razvijala v vseh svetovnih regijah, razen zaradi tako imenovane arabske pomladi, v severni Afriki in na
Bližnjem vzhodu. Dokončni podatki o slovenskem turizmu celo izdatno presegajo evropsko povprečje
in nas na nekaterih tujih trgih uvrščajo med »zvezde« letošnje poletne sezone, saj so mednarodni
turistični prihodi dosegli skoraj dvoštevilčno rast (devet odstotkov).
Še več. Soudeleženci in sooblikovalci slovenskega turizma so v zadnjih nekaj letih dosegli izjemno
široko soglasje o tem, da mora postati ves turistični razvoj trajnosten. To pomeni okolju prijazen
turizem, zaščitniški do narodne in lokalne kulture ter usmerjen v ohranjanje družbenega ravnotežja v
smislu blaginje za vsakega posameznika, družino, družbo in s tem našo državo. Ne nazadnje je tudi
slovenska turistična srenja sprejela svoj delež odgovornosti do podnebnih sprememb in okrepila svoj
čut za družbeno odgovornost.
Ta sprememba, ki sta jo napovedala in utemeljila Direktorat za turizem in internacionalizacijo in
Slovenska turistična organizacija s svojimi partnerji na Slovenskem turističnem forumu leta 2009 v
Radencih, je veliko pomembnejša kot se zdi.
Gre za zgodovinsko soglasje ene od pomembnejših in ključnih dejavnosti slovenskega gospodarstva. S
trajnostnim razvojem se lahko brez zadržkov strinjajo tako menedžerji velikih turističnih sistemov,
njihovi tržniki, promotorji v regionalnih in lokalnih turističnih organizacijah, turistični navdušenci v
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 stran 9