Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong> Po drugi strani vidimo, da ima Slovenija mnogo manj turističnih predstavništev v tujini kot njej po obsegu in deležu <strong>turizma</strong> v narodnem gospodarstvu primerljive države, sploh pa konkurenčne destinacije. Slovensko turistično gospodarstvo po eni strani še vedno – in upravičeno – <strong>za</strong>hteva boljšo prepoznavnost v tujini. Povečevanje prepoznavnosti sicer <strong>za</strong>hteva veliko časa, govorimo o desetletjih (dve sta že <strong>za</strong> nami in prepoznavnost Slovenije danes je neprimerno boljša kot leta 1995), vendar ga je mogoče in tudi nujno treba pospešiti. Stanje na tem področju se lahko zelo izboljša z okrepitvijo proračunov <strong>za</strong> trženje v obstoječih predstavništvih in celo s še več »turističnih ambasadorjev«, ki bi imeli dobre možnosti (oz. sredstev) <strong>za</strong> izpeljavo promocijskih akcij. Resda, kot smo že omenili, mora Slovenija ravnati premišljeno, vendar se s štirimi predstavništvi in dvema informativnima uradoma nikakor ne moremo primerjati s konkurenti, pa celo niti z Estonijo, ki jih ima sedem, ali Črno goro, ki ima že štiri. Obe državi sta po velikosti <strong>turizma</strong> in drugih merilih manjši od Slovenije. Ključnega pomena bi bilo slovensko predstavništvo v Moskvi, pa tudi v Parizu in New Yorku, če se omejimo samo na tri. Turistične velesile imajo po trideset predstavništev (Avstrija 30, Švica 34, Nemčija 33, Italija 26, Španija 33, toda tudi Češka kar 26, Madžarska 19, Irska 23 …). Tu bi bilo treba tudi opozoriti, da imajo lahko prav slovenska turistična predstavništva ključno vlogo pri podpori letalskim pove<strong>za</strong>vam. Posebna preglednica kaže število <strong>za</strong>poslenih v nacionalni turistični organi<strong>za</strong>ciji. Vodi španska Turespaña z več kot 500 <strong>za</strong>poslenimi. To Sloveniji seveda ne more biti <strong>za</strong> zgled, saj gre <strong>za</strong> tretjo svetovno turistično velesilo, pač pa jih ima flamska turistična organi<strong>za</strong>cija sto (belgijske nacionalne turistične organi<strong>za</strong>cije ni, obstajajo flamska in valonska turistična organi<strong>za</strong>cija ter turistična organi<strong>za</strong>cija regije Bruselj), čeprav je Flandrija po velikosti manjša od Slovenije. Tudi Danci jih <strong>za</strong>poslujejo več kot sto. Toda na kratko, Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija se z 31 <strong>za</strong>poslenimi uvršča med srednje turistične organi<strong>za</strong>cije, drugi podatki pa potrjujejo, da je to število dokaj ustrezno. Preglednica o številu <strong>za</strong>poslenih in deležu <strong>za</strong>poslenih v trženju nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij namreč pokaže, kako premišljeno ravna Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija v primerjavi z drugimi nacionalnimi turističnimi organi<strong>za</strong>cijami. V Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji se kar 80 odstotkov <strong>za</strong>poslenih ukvarja s trženjem in le 20 z organi<strong>za</strong>cijo dela oz. vodenjem. Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija ima <strong>za</strong>poslenih 31 ljudi, Slovaška pa kar 98, od katerih se samo 44 odstotkov <strong>za</strong>poslenih ukvarja s trženjem. Zgled je recimo Švica. V njihovi organi<strong>za</strong>ciji Schweiz Tourismus 95 odstotkov <strong>za</strong>poslenih deluje v trženju, vendar pa imajo <strong>za</strong>poslenih kar 223 ljudi. Kot vemo, je <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo dela po švicarskem zgledu potrebna majhna, dobro usposobljena ekipa, <strong>za</strong>to pa se velika večina <strong>za</strong>poslenih lahko ukvarja s strateškim komuniciranjem. Najbolj reprezentativna pa je preglednica o proračunih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cij. Ti kažejo na rahlo upadanje proračunskih sredstev, kar je <strong>za</strong>radi svetovne gospodarske krize razumljivo, vendar razen izjem (Italija, Španija – dve državi, ki sodita v PIIGS, poleg njiju pa še Finska in Slovaška) to zniževanje ni bistveno. V Italiji in Španiji, ki sta zelo decentralizirani državi, veliko denarja v trženje vlagajo tudi regije. Zgledi, ki naj vlečejo, so Švedska, Norveška in Madžarska, ki se <strong>za</strong>vedajo, da je ravno krizni čas tisti, v katerem je treba vlagati v trženje <strong>turizma</strong>, saj prilivi v turizem ugodno vplivajo na plačilno bilanco. Po vložku v proračun Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije je Slovenija nekje v zlati sredini, vendar če želimo slovenski turizem okrepiti, zlasti z vidika strateških, razvojnih in trženjskih ciljev, bi bilo smotrno v trženje vložiti vsaj tri do pet milijonov evrov več, a že vsaj 10 odstotkov več bi se poznalo. Slovenija se je v raziskavi odlično odre<strong>za</strong>la v razmerju nespremenljivih do spremenljivih stroškov, saj kar 74 odstotkov proračuna Slovenska turistična organi<strong>za</strong>cija namenja <strong>za</strong> trženje. Višji odstotek si lahko privoščijo le Finci, Litovci in Latvijci (vendar na mnogo nižjo osnovo), vendar je položaj vseh treh držav zelo specifičen, medtem ko so naš turistični zgled Avstrija, Švica itd. Tudi glede na to, da imajo oni neprimerno več denarja <strong>za</strong> trženje, je naše delovanje dosti boljše (manj denarja porabljamo <strong>za</strong> plače, najemnine, potne stroške, pošto itd. kot pa <strong>za</strong> konkretne projekte), kar je dokaz <strong>za</strong> to, da bi lahko STO dobila še nekaj več denarja v svoj proračun, saj vsak evro vložimo zelo premišljeno. Nadpovprečno vlagamo v trženje po osebi, <strong>za</strong>poslene v trženju, kar pomeni, da so naše zmogljivosti nekoliko manjše oz. da manj ljudi dela in naredi več kot povprečno v drugih nacionalnih turističnih organi<strong>za</strong>cijah. Iz povedanega je kaj lahko sklepati, da so Slovenski turistični organi<strong>za</strong>ciji iz državnega proračuna namenjena določena, nujna sredstva, ki jih ta uspešno in gospodarno porablja predvsem <strong>za</strong> izvajanje svojega programa, medtem <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 112
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong> ko glede nespremenljivih stroškov v odnosu do stroškov trženja ravna izjemno odgovorno. Iz tega izhaja, da bi povečanje proračunskih sredstev <strong>za</strong> trženje <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> lahko pripomoglo k še boljšim rezultatom od odličnih iz leta 2011. Ti so kljub <strong>za</strong>pletenim mednarodnim gospodarskim razmeram dosegli in ponekod celo presegli rekordno leto 2008 (leto, ki je sledilo obdobju konjunkture). Zadovoljstvo z uspešnostjo turističnega leta 2011 pa naj traja le kratek čas. Veliko pomembnejše je, da prepoznamo priložnosti, ki se slovenskemu turizmu kažejo v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, nujno zvišamo merila, kot je povprečna <strong>za</strong>sedenost sob in ležišč v slovenskih hotelih in podobnih objektih, okrepimo položaj na trgu turističnih niš (zdravstveni turizem in turizem dobrega počutja, turizem srečanj in motivacijskih potovanj …) in ugotovimo, da <strong>za</strong> očiten napredek na teh področjih – s tem pa tudi <strong>za</strong> očitno povečanje prilivov iz <strong>turizma</strong> – potrebujemo tudi več proračunskih sredstev <strong>za</strong> razvoj in trženje. Ne po<strong>za</strong>bimo, da vlaganje v turistični razvoj in trženje ne pomeni samo več denarja v državni blagajni, temveč tudi več dijakov in študentov <strong>turizma</strong>, nova delovna mesta, <strong>za</strong>radi multiplikativnih dejavnikov <strong>turizma</strong> pa tudi višje prihodke v sektorjih, pove<strong>za</strong>nih s turizmom, na primer turističnih jamah in drugih znamenitostih, muzejih in drugih kulturnih ustanovah, taksi službah, trgovini, pri obrtnikih, cvetličarjih, v živilskopredelovalni industriji, vinogradništvu, gozdarstvu, pohištveni industriji … Skratka, če bo Republika Slovenija vložila 10 evrov več v turizem, lahko računa, da se ji jih bo gotovo povrnilo veliko več. <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 113
Change language