Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...

Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012–2016
drugi strani pa »čistih« kulturnih/rekreacijskih/smučarskih itd. turistov skoraj ni več; v sodobnosti
govorimo o »hibridni ponudbi« med kulturo in npr. poslovnim turizmom ali kulturo in dobrim počutjem
ali kulturo in nakupovanjem,ali kulturo in rekreacijo, ali pa kulturo ter obiskom sorodnikov in prijateljev.
Kulturni turizem je idealen način, kako podaljšati sezono: med šolskim letom se vrstijo redni programi
gledališke umetnosti in klasičnih koncertov, ki so namenjeni predvsem domačemu občinstvu, vendar si
prireditve zelo radi ogledajo tudi turisti, ki so takrat v kraju ponudbe. Med poletnimi počitnicami pa se
ponudba iz »hramov kulture« največkrat seli na festivale v zelo obiskane počitniške kraje.
Izjemen pomen za trajnostno turistično ponudbo ima živa dediščina kot trajni vir, saj zajema: ustno
izročilo in ljudsko slovstvo, uprizoritve, šege in navade, znanje o okolju, gospodarsko znanje, kulturni
prostor.
Kultura je institucionalno na več načinov zavarovana in zato bolj zaščitena kot npr. narava – po drugi
strani pa je tudi bolj potrebna zaščite, saj gre za točkovne koncentracije pojavov (npr. grad, obzidje,
mestno jedro, spomenik…), ki so ob velikem številu obiskovalcev močno izpostavljene uničenju. Pozitivno
pri tem je, da so povpraševalci po kulturi običajno nadpovprečno izobraženi, ki imajo hkrati odgovoren
odnos do okolja in (tuje) kulture. Skupine, ki povprašujejo po kulturno turistični ponudbi, so običajno tudi
mnogo manjše od skupin, ki prihajajo v posamezen kraj na podlagi modelov množične ponudbe (3S,
smučanje). Večina kulturno turistične ponudbe se zato nekako že kar po definiciji uvršča med trajnostno
naravnane zvrsti turizma.
Vsekakor bosta izboljšanje in boljše povezovanje ponudbe nepremične dediščine (cerkve, gradovi, palače,
spomeniki), raznovrstne predstavitve žive dediščine (koncerti, festivali, obrti, kulinarika) in premične
dediščine (razstave, muzeji) pripomogli k učinkovitejši in prepoznavnejši turistični ponudbi, (saj je to lahko
tudi primerjalna prednost destinacije oz. države.
Zgodovinska mesta Slovenije
Združenje zgodovinskih mest Slovenije (gospodarsko interesno združenje) so leta 2001 ustanovila mesta
Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič in
gospodarske družbe. Proizvod »MESTA« pomeni celovito turistično ponudbo mest: kulturne spomenike,
kulinariko, prenočitve, kulturne ustanove (muzeji, galerije) in kulturne prireditve z bogatim kulturnim
programom, ki vse leto poteka tudi na trgih, ulicah.
V mestih so manjši mestni hoteli, prenočišča (10–20 sob). Turistični obisk je razporejen čez vse leto,
glavnina je v poletni sezoni (od maja do oktobra). V letu 2011 se je v mestih število prenočitev povečalo
za 3 %. V letu 2012 se pripravlja povezava vseh mestnih hotelov zaradi skupne promocije in trženja. Mesta
si vse bolj prizadevajo za uresničevanje usmeritev trajnostnega razvoja pri nastanitvah (manjši hoteli) in
prevozu (kolesarske poti, izposoja koles, mestna središča so zaprta za promet) ter z izleti v naravo
(vključno s ponudbo domače hrane na okoliških turističnih kmetijah).
Cilj je povečati prepoznavnosti zgodovinskih mest na domačem in tujih turističnih trgih sosednjih držav,
podaljšati bivanje v mestih za več kot nekaj ur ali en dan ter doseči organiziranost in preglednost prodaje
turističnih programov, povezanih z zgodovinskimi mesti Slovenije. V prihodnje bo potrebno in nujno
sodelovanje vseh: mest, državnih ustanov, pa tudi posameznih ponudnikov v mestih. Pomanjkanje
sodelovanja je tudi razlog, da so mesta v slovenski turistični ponudbi premalo prepoznavna. Kulturno
ponudbo mest tržijo tudi nosilci ostalih proizvodov, zato bi bilo medsebojno sodelovanje nujno.
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 stran 52