Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 - Ministrstvo za ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Partnerstvo <strong>za</strong> trajnostni razvoj <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>–<strong>2016</strong><br />
letu <strong>2012</strong> se bo število članov predvidoma povečalo na približno 80, kar je glede na velikost (turistične)<br />
ponudbe Slovenije povsem dovolj.<br />
Konkurenčne prednosti proizvoda se že kažejo, saj postaja <strong>za</strong>nimiv tudi <strong>za</strong> tujino. Druga konkurenčna<br />
prednost je ustvarjanje prepoznavnega gostinskega lokala in njegove kakovostne ponudbe. Pomembno<br />
prispeva tudi k prenočitvam, saj imajo nekatere gostilne tudi prenočitvene zmogljivosti, po opredelitvi<br />
ustreznih izrazov <strong>za</strong> take gostilne in z njimi pove<strong>za</strong>ne <strong>za</strong>konodaje pa se utegne število prenočitvenih<br />
zmogljivosti še povečati. Trajnostna usmeritev proizvoda je popolna, saj so v teh okvirih določeni tudi<br />
pogoji <strong>za</strong> pridobitev pravice uporabe te kolektivne blagovne znamke.<br />
Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so ureditev statusa in opredelitev evropsko primerljivih izrazov (gostilna, gostilna s<br />
prenočišči ali gostinski dvor), elaborat Gostilna Slovenija v svetu - izdelava neke vrste bele knjige o Gostilni<br />
Slovenija <strong>za</strong> vse, ki bi želeli odpreti prepoznaven slovenski gostinski lokal kjer koli v svetu ter izdelava<br />
ustreznega promocijskega gradiva in večjezične monografije – vodnika po gostilnah, vključenih v Gostilno<br />
Slovenija.<br />
Značilne jedi Slovenije<br />
V skladu s Strategijo gastronomije Slovenije se predvidevata določitev najznačilnejših reprezentativnih jedi<br />
Slovenije (tudi v pove<strong>za</strong>vi s pijačami) ter izdelava modelov njihove celovite promocije skladno s<br />
trajnostnim in sonaravnim razvojem. Torej govorimo o t. i. »zeleni kuhinji« Slovenije. Nabor jedi bo moral<br />
biti obve<strong>za</strong> vseh gostinskih hiš, vključno s hoteli in restavracijami, ki na tem področju turistične ponudbe<br />
močno <strong>za</strong>ostajajo ne le vsebinsko ampak tudi kakovostno.<br />
Proizvod je izjemnega pomena <strong>za</strong> prihodnjo prepoznavnost gastronomije Slovenije v svetu, pomeni <strong>za</strong>vezo<br />
<strong>za</strong> slovenske gostinske izobraževalne programe, možnosti <strong>za</strong> ustvarjanje novih turističnih proizvodov (npr.<br />
nove prireditve, kulinarične poti idr.). Vse jedi bodo dosledno pove<strong>za</strong>ne s pri<strong>za</strong>devanji <strong>za</strong> trajnostni razvoj<br />
Slovenije.<br />
Cilji <strong>za</strong> prihodnjih 5 let so izbor značilnih (reprezentativnih) jedi, njihova vključitev v izobraževalne<br />
programe, scenariji novih turističnih prireditev, temelječih na posameznih jedeh in njihovih zgodbah,<br />
utrjevanje slovenske kulinarične prepoznavnosti v svetu ter postopno ustvarjanje novega, predvsem<br />
prepoznavnega turističnega motiva, ki je pove<strong>za</strong>n izključno s Slovenijo.<br />
KULTURA<br />
Kulturni turizem<br />
V Sloveniji to področje (še) ni organizirano, <strong>za</strong>to ne moremo govoriti o klasičnem turističnem proizvodu<br />
(kot npr. kolesarstvo), katerega ponudniki bi lahko bili partner Slovenske turistične organi<strong>za</strong>cije ali agencij<br />
pri trženju njihovih strokovno oblikovanih integralnih storitev. Obstoječa združenja (npr. muzejev)<br />
namenjena predvsem strokovne organi<strong>za</strong>cije in <strong>za</strong>stopajo interese kulture, ne <strong>turizma</strong>, vezni člen med<br />
obema pa še ni vzpostavljen. Leta 2009 je bila sprejeta <strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> kulturnega <strong>turizma</strong> v Sloveniji, v<br />
kateri je bila struktura organiziranosti, temelječa na povezovanju obeh področij, sicer predvidena, vendar<br />
<strong>za</strong>radi neobstoječe regionalne organiziranosti, ki bi to nalogo lahko prevzela, v praksi še ni <strong>za</strong>živela.<br />
Za Slovenijo nimamo podatka o številu obiskov in prenočitev ter potrošnje turistov, katerih glavni motiv<br />
obiska pri nas je bil kultura, saj vprašanje ni jasno <strong>za</strong>jeto v anketi <strong>za</strong> tuje turiste Statističnega urada RS. Po<br />
<strong>Strategija</strong> <strong>razvoja</strong> <strong>slovenskega</strong> <strong>turizma</strong> <strong>2012</strong>-<strong>2016</strong> stran 51
Change language